Dovolj dolgo, da se je zapisal med avtomobilske legende. Čeprav bi lahko predhodnike razreda G
iskali v terenskih vozilih, ki jih je Daimler-Benz proizvajal še pred drugo svetovno vojno, pa je
prva prava zamisel o takšnem tipu avtomobila prišla v šestdesetih letih prejšnjega stoletja. Takrat
je bil trend uporabe vozil s pogonom na štiri kolesa in za uporabo v prostem času v vzponu. Do
takrat je bilo proizvedenih že nekaj uspešnih vozil s pogonom na vsa štiri kolesa, kot je unimog.
Sprejeto je bilo, da v projekt skupaj stopijo podjetja Steyr-Daimler-Puch. To pa zato, da je
švicarska vojska na razpisu za svoje vozilo izbrala Puchov pinzgauer namesto Benzovega unimoga.
Načrt je bil, da se proizvede avtomobil, lahko prilagodljiv uporabi na vseh terenih. Moral je
biti primeren tako za vojsko kot za javno uporabo, dobro se je moral znajti tako na asfaltu kot
tudi na težko dostopnih terenih. Ustanovljeno je bilo skupno podjetje Gelandefarhzeuggesellschaft
(GFG), v katerem je imel vsak od partnerjev popolnoma enak delež. Začetno ime projekta je bilo H2,
kar je pomenilo Haflinger 2, ki je tudi vrsta vzdržljivega konja. Mercedes je temu nasprotoval,
vzrok pa je bila močna povezanost imena s podjetjem Puch. Na koncu so izbrali ime Gelandewagen, ki
v nemškem jeziku označuje vozilo, sposobno premikati se po vseh vrstah terenov. Leta 1974 je bil
izdelan prototip, prvi model (serija 460) pa je leta 1979 zapeljal iz Puchove tovarne v Gradcu.
Primerka morda nikoli ne bi videli, če ne bi proizvodnjo sredi sedemdesetih let vzpodbudil
perzijski šah, takrat velik delničar Mercedes-Benza, ki je naročil kar 20.000 primerkov vozila. Po
njegovem naročilu so sledila še druga iz nemške obmejne policije ter argentinske in norveške
vojske. Civilna prodaja je pod znamko Mercedesa potekala v večini držav sveta, medtem ko je
avtomobil v Avstriji, Švici, državah Vzhodnega bloka in nekdanje Jugoslavije nosil Puchovo oznako.
Ko je prispel na tržišče, je bil opremljen z motorji moči od 53 kW/72 KM do 110 kW/150 KM, štirimi
barvami karoserije in s kratkim ali dolgim medosnim razmakom.
Aktualen model je na voljo v treh različicah: kot kabriolet in v klasični obliki s tremi
oziroma podaljšana različica s petimi vrati. Vrh ponudbe sestavlja model G55 AMG, katerega
osemvaljnik razvije 373 kW/507 KM. Seveda je možno izbirati tudi med posebnimi različicami po želji
lastnika, medtem ko vojska in policija vsaka zase izbirata obliko in opremo. Čeprav se tega navzven
ne vidi, pa G-razred drži korak s tehnološkim napredkom v avtomobilski industriji in tesno spremlja
vse trende. Že leta 1981 so kupcem ponudili avtomatski menjalnik in klimo, od leta 1990 pa med
standardno opremo najdemo stalen pogon na vsa štiri kolesa in tri blokade diferenciala, kar pove
dovolj o karakterju vozila, pripravljenega za borbo z najekstremnejšimi terenskimi pogoji.
Za zdaj je znano, da bo civilna različica v proizvodnji ostala tudi po letu 2010, nekatere
neuradne informacije pa pravijo, da bo vojna proizvodnja na izrecno zahtevo zveze Nato obstala vse
do leta 2025.
61
ogledov
Od vojaka do pomembneža
1/34
Nastal je kot vojno vozilo, danes pa ga imajo v garažah pomembneži. Mercedesov robusten terenec razreda G je v skoraj nespremenjeni obliki na tržišču že tri desetletja.