Si za volanom predstavljate voznika na pragu tretjega življenjskega obdobja, ki mu pešata vid in zbranost? Ali pa izgorelo damo srednjih let, ki se na poti domov spopada s stresom zaradi vseh opravil, ki jo še čakajo tisti dan? Morda mladeniča, ki se s pičlimi vozniškimi izkušnjami podaja v promet, v katerem vse prevečkrat veljajo drugačna pravila kot v knjigah s predpisi?
To so le trije tipi ljudi, ki bodo veliko pridobili s tehnologijo avtonomne vožnje. A koristi avtomobilov, ki bodo zmogli vsaj delno prevzeti nadzor nad vožnjo, je ogromno tudi za vse preostale voznike.
“Če avtomobil prevzema določene funkcije voznika, je to zame super, saj me tako precej razbremeni,” pravi Robert Lešnik, priznani avtomobilski oblikovalec, zaposlen pri Daimlerju. “Sicer priznam, da je občutek na začetku čuden. Marsikdo tudi pravi, češ, kaj mi pa bodo takšni sistemi. A iz svojih izkušenj lahko povem, da ko se asistenčnih sistemov enkrat navadiš, preprosto nočeš iti več nazaj. Naslednja tehnologija, ki bo imela velikanski vpliv na naše dojemanje mobilnosti, je prav asistenca avtonomne vožnje, ki bo še posebno prišla prav v gostih zastojih, saj so ti za voznika silno naporni.”
Če še niso, bodo o tehnologiji avtonomne vožnje kmalu začeli govoriti prav vsi glavni avtomobilski igralci na trgu, saj se obeta ena izmed največjih revolucij v več kot 125-letni zgodovini motoriziranih kočij. Pri Mercedes-Benzu so pred kratkim s praktičnim prikazom vožnje v serijskem razredu S po legendarni stokilometrski poti Berthe Benz med Mannheimom in Pforzheimom dokazali, da je tehnologija pripravljena, in to ne za astronomske zneske. Njihov avto je namreč kombiniral različne tehnologije, ki so v avtomobilih že nekaj let v službi voznika (parkirne kamere, radarski tempomat, pomoč pri prehajanju voznih pasov), ter brez težav vozil med krožišči in semaforji, po mestu in podeželju. Google projekt lastnega avtomobila brez voznika razvija že vrsto let, a sistem deluje po zdaj še zelo dragem sistemu laserskega nadzora okolice, Volvo bo v prihodnjem XC90 ponudil sistem vožnje, ki bo s kombiniranim delovanjem preostalih pomagal v gneči samodejno sledil vozilom pred seboj. Svoje rešitve napovedujejo BMW, Volkswagen, Nissan, General Motors ...
Tudi slepi za volan
Avtonomna vožnja bo povzročila dolgoročne družbene spremembe, napovedujejo vizionarji. Spremenila bi se denimo vloga poklicnih voznikov, slepim pa bi bila omogočena doslej nepredstavljiva mobilnost. Nekateri opozarjajo, da bodo vozniki zaradi udobja postali tudi premalo pazljivi, saj bo človek za volanom navsezadnje še vedno odgovoren za svojo varnost in varnost drugih. A poznavalci menijo, da bo realnost drugačna. “Ko so se uvajali varnostni pasovi, so nekateri menili, da bodo vozniki vozili bolj neprevidno, saj se bodo zanašali na varnostni pripomoček. Pa se to ni zgodilo. Podobno je bilo s sistemi, kot sta ABS ali ESC. Vozniki si želijo takšnih pomočnikov, saj je zaradi njih vožnja bolj sproščena. Zaradi tega bomo še boljši vozniki, vožnja pa bo spet postala stvar užitka,” je pozitivno naravnan Tristan Honeywill, strokovnjak za avtomobilsko varnost in urednik britanskega spletnega portala Car Safety Rules. “Mislim, da se vozne navade ne bodo spremenile na slabše. Takšna tehnologija bo gotovo omogočila, da bo uporaba denimo telefonov ali infotainmenta med vožnjo precej varnejša. Dobra stran je tudi, da bodo mladi vozniki težje vozili neodgovorno.”
90 odstotkov razlogov manj
A avtomobilske proizvajalce vseeno čaka še veliko dela pri uvajanju avtonomne vožnje. V prvi vrsti zaradi tehnologije same. Elon Musk, direktor Tesla Motors in eno izmed najbolj vročih imen v avtomobilski industriji ta hip (letos so delnice podjetja poskočile za 400 odstotkov), pravi, da je do popolnoma avtonomnega avtomobila še daleč, čeprav naj bi bili avtomobili v naslednjih treh letih sposobni do 90 odstotkov poti narediti povsem samostojno. “Ljudje bodo lahko v določenih razmerah pritisnili na nekakšen gumb za avtopilota in nadzor prepustili avtomobilu. A pokriti z avtonomno vožnjo preostalih nekaj odstotkov poti bo izjemno težko,” je nedavno dejal za Financial Times.
Druga težava je zakonodaja. Ameriški zvezni državi Kalifornija in Nevada sta ta hip edini območji na planetu, kjer se lahko v javnem prometu zakonito in v testne namene vozi naokoli avtomobil brez posredovanja voznika. Povsod drugod, tudi v Evropski uniji, zakonodaja pravi, da mora voznik ohranjati nadzor nad volanskim obročem, pa čeprav ga drži zgolj z mezincem. Lobiji, ki bi zakonodajo izpred desetletij približali stvarnosti, delujejo s polno paro, iz Evropske komisije pa so nam pojasnili, da trenutno dejavno sodelujejo pri pretresanju stroškov na eni in koristi novih asistenčnih sistemov na drugi strani s ciljem pospešiti njihovo uvajanje s krovnimi spodbudami. Za avtonomno vožnjo se zagotovo zanimajo tudi zavarovalnice, saj je za 90 odstotkov vseh nesreč kriv človek, dosedanji preizkusi pa so dokazali, da so avtonomna vozila izjemno varna. Odprto ostaja vprašanje, koga kriviti, ko bo počilo med dvema avtomobiloma robotoma.
Proizvajalci pa morajo upoštevati še tretjo oviro, to so kupci. Lanska raziskava je pokazala, da bi manj kot četrtina vprašanih za svoj naslednji avto “gotovo” ali “zelo verjetno” kupila avtomobil s to tehnologijo, če bi že bil na voljo. A nezaupanje do novih tehnologij, ki so se sčasoma izkazale za zelo koristne, ni nič novega. Med privajanjem bodo morali avtomobilski proizvajalci pač ponuditi nekakšen zasilni izhod, kot so ga na pritisk javnosti iz strahu pred (ne)nadzorom morali pri elektronskem stabilizacijskem sistemu ESC. Se spomnite, kdaj ste nazadnje pritisnili gumb za njegov izklop?
Bom raje vozu bicikl. Se mi zdi brez veze.
Kje je gumb, ki take oglase (in ne komentarje) vrže na listo nezaželenih?
Popolnoma avtonomna vožnja je super ideja. Komaj čakam, da se udejani. S tem bo vsak človek ostal avtonomen dolgo v življensko dobo. Recimo starostniki, ki bodo dopolnili 70 let in več, bodo po zaslugi takega avtomobila, lahko še naprej ostajali… ...prikaži več avtonomo mobilni. Da o invalidih sploh ne začnemo....