Drugi člen ustave pravi, da je Slovenija pravna država.
Nedavno je policija z veliko medijskega pompa predstavila novo napravo, s katero želijo nasloviti problematiko e-skirojev in mopedov '25', ki v javnem prometu presegajo zakonsko dovoljeno hitrost 25 km/h. Kot takšne jih zakon prepoveduje.
Žurnal24 je družbeno-odgovoren medij, ki podpira spoštovanje predpisov tako s strani državljanov kot institucij. Dejstvo je, da se je uporaba prehitrih in zato zelo nevarnih e-skirojev razpasla, prav tako hude in marsikdaj trajne poškodbe uporabnikov in drugih udeležencev. Uporabo še pospešuje nedejavnost ministrstva za infrastrukturo pod ministrico Alenko Bratušek, ki kljub pozivom stroke ne sledi zgledu iz tujine po uzakonitvi obvezne registracije oziroma zavarovanja e-skirojev, kar bi prineslo več odgovornosti in olajšalo nadzor.
Če policist nekemu vozniku napiše kazen, ker je z vozilom peljal prehitro ali vozil pijan, mora klasično merilo (torej radar, laserski merilnik, provida, etilometer ...) dokazljivo meriti v skladu z zakonom in podzakonskimi akti - pravilniki. Domnevni kršitelj ima v prekrškovnem postopku pravico zahtevati zagotovila, da ima policija dovoljenje za uporabo določenega tipa merila in da je konkretno merilo redno preverjeno glede točnosti meritev. Le tako je mogoče ovreči sum, da je merilo napačno v škodo državljanu.
Pri novi napravi, ki deluje po principu testnih valjčkov na tehničnem pregledu, se postavlja legitimno in legalno vprašanje, na katero bodo odgovor pred sodišči prav kmalu gotovo iskali tudi odvetniki oglobljenih uporabnikov e-skirojev: ali policija sploh ima pravno podlago za kaznovanje na podlagi meritev te naprave? In kako lahko na policiji potrdijo, da naprava nedvoumno meri na način, kot to predpisujejo sledljivi in priznani kalibracijski standardi?
Kot smo ugotovili na Žurnalu24, odgovorni ljudje znotraj policije celoten projekt nove oblike nadzora gradijo na enem in še to neuradnem telefonskem klicu, na podlagi katerega so stvari 'smiselno' vzeli v svoje roke. Hkrati glede kalibracije uporabljajo dokument, ki sproža dvom o verodostojnosti.
Ko se pogovarjata dva uslužbenca države in razumeta različno
Ker področje zakonskih meritev na nivoju EU ni harmonizirano, imajo posamezne države pravico področje urediti glede na potrebe. Slovenski zakon o meroslovju v 3. členu določa, da njegove določbe veljajo za vse tiste merilne naprave, ki se uporabljajo na področjih postopkov pred upravnimi in pravosodnimi organi.
Vsako merilo, katerega izmera se uporablja v prekrškovnem postopku, mora imeti dovoljenje v obliki odobritve tipa, kot ga predvideva pravilnik, in redne (običajno letne) overitve. Po zakonu je v Sloveniji za odobritve meril in njihovo preverjanje pristojen Urad za meroslovje. Pa tudi za noveliranje pravilnika o teh napravah.
Nova naprava po mnenju policije ne sodi med regulirana merila, čeprav na njenih meritvah temelji prekrškovni postopek. "Pred naročilom opreme je bilo na Uradu za meroslovje RS preverjeno, če je za tovrstno opremo mogoče pridobiti certifikat o odobritvi tipa merila," so za Žurnal24 povedali na policiji. "Pridobljena je bila informacija, da področje merilnih valjev, ki so namenjeni meritvam hitrosti motornega kolesa, kolesa ali e-skiroja na merilnih valjih, v Sloveniji ni meroslovno regulirano, kar pomeni [podčrtal avtor], da ni podvrženo certifikacijskim postopkom pred Uradom RS za meroslovje."
"Merilni valji, ki jih uporablja Policija, imajo zato status kalibriranega merila," so še navedli policisti.
"Komunikacija je potekala po telefonu."
Policija v odgovor na našo prošnjo po pisni utemeljitvi urada, da za napravo ne potrebujejo odobritve tipa in redne overitve.
Na uradu pa so nam odgovorili precej drugače. Ugotavljajo, da gre "pri predmetnem merilnem instrumentu lahko za uporabo v t. i. zakonske namene, torej namene, določene s 3. členom Zakona o meroslovju."
In dodajajo: "V Republiki Sloveniji podzakonskega predpisa za predmetne merilne instrumente ni, saj Urad do danes s strani potencialnih uporabnikov teh merilnih instrumentov ni prejel nobene pobude za njegovo pripravo. Na podlagi objav v medijih bo Urad preveril potrebo po pripravi ustreznega podzakonskega predpisa in pristopil k njegovi pripravi, če se bo to izkazalo za potrebno."
Urad torej trdi, da uradne pobude za ustrezno prilagoditev pravilnika za nov tip naprav s strani policije sploh ni bilo, od kje potem policiji dokaz, da ima merilo status kalibriranega merila, ki ne sodi neposredno pod urad?
"Komunikacija je potekala po telefonu," so nam odvrnili na policiji na prošnjo, naj nam pošljejo pojasnilo urada, na katerega se sklicujejo glede statusa naprave. Odgovoru na vprašanje, ali so status kalibriranega merila ("kar pomeni ...") napravi podelili na lastno pest, so se pri policiji izognili.
Certifikat - tisti iz garaže ali mednarodno veljaven?
Na dodatno vprašanje, kaj sploh pomeni status kalibriranega merila, na policiji pojasnjujejo, da za napravo "smiselno" uporabljajo Pravilnik o tehničnih pregledih za motorna in priklopna vozila, ki v prilogi pod točko 7.3 določa, kakšne osnovne pogoje mora izpolnjevati naprava za merjenje hitrosti mopedov.
"Naprava, ki jo imamo v uporabi v Policiji, ima enak status kot merilne naprave na tehničnih pregledih – gre torej za napravo, ki je kalibrirana," zagotavljajo. In še: "Naprava je kalibrirana na Danskem tehnološkem inštitutu (Teknologisk Institut, Arhus)."
Preverili smo navedbe policije in ugotovili, da tudi te slonijo na zelo trhlih temeljih. Pravilnik o tehničnih pregledih, na katerega se sklicuje policija, jasno določa, da med celo množico najrazličnejših kalibracijskih certifikatov za zadevna merila veljajo le tisti z oznako ISO 17025.
"Merilne naprave, za katere ni predpisanih meroslovnih zahtev, morajo biti kalibrirane v akreditiranem kalibracijskem laboratoriju za opravljanje kalibracij skladno z zahtevami standarda za preskuševalne in kalibracijske laboratorije (SIST EN ISO/IEC 17025) vsakih 12 mesecev ..."
Pravilnik, priloga 1, točka 15
Gre za standard, ki loči kalibracijske laboratorije na tiste, ki delujejo po mednarodnih standardih, od vseh ostalih, med katerimi so tudi laboratoriji z zasebnimi interesi. Omenjeni standard zagotavlja sledljivost kalibracijskega postopka in ustrezno uporabo nadrejenih etalonov.
Kalibracijski dokument, na katerega se sklicuje policija, nima niti oznake ISO 17025 niti uradne oznake danskega meroslovnega urada DANAK. Primernih oznak nima niti naprava sama, kar smo se lahko sami prepričali v živo.
Policija je omenjeni certifikat 'nekega' danskega podjetja kljub temu brez težav 'smiselno' prevzela za verodostojnega.
Tuji dokument ne zadosti zahtevam pravilnika
Povrh se postavlja še nekaj dodatnih vprašanj. Pravilnik, na katerega se sklicuje policija, med pogoji za merjenje hitrosti mopedov določa, da mora biti merilna naprava "kalibrirana v vsaj petih merilnih točkah, ki so znotraj merilnega območja enakomerno porazdeljene; dve od teh točk morata biti pri 25 km/h in 45 km/h" (Pravilnik, priloga 1, točka 7.3.4).
Tudi tega pogoja policijska naprava ne zadosti. Glede na certifikat, na katerega se sklicujejo, kalibracijskih meritev ni bilo niti za 25 niti za 45 km/h. Danski certifikat navaja merilne točke pri 30, 40, 50 km/h ... Policija 'smiselno' vseeno uporablja napravo.
Napravo danskega proizvajalca je za dobrih 11.500 evrov policiji dobavilo podjetje Iskra Standard d.o.o. V ceni nabave je bila vključena tudi kalibracija.
Pripomoček trenutno kroži med policijskimi upravami, pri policiji pa so ob predstavitvi naprave izrazili željo, da bi jih nabavili še več.
🍓 Vroča dekleta čakajo na vas na 👉 𝗦𝗲𝘅𝘁𝗼.𝗹𝗶𝗳𝗲
Vprašanje je ali policija upošteva korekcijski faktor glede radius merjenega kolesa?
Vroča dekleta čakajo na vas na -- Sexy24.mom