V ZDA so v reviji American Journal od Epidemiology pred nekaj dnevi objavili študijo o socioekonomskih vidikih prometnih nesreč s smrtnim izidom.
V študijo so bili zajeti podatki o nesrečah med leti 1995 in 2010. Raziskovalci so prišli do zaključka, da so bolje izobraženi in ekonomsko bolje situirani ljudje v prometu precej bolj varni, saj je stopnja umrljivosti pri tej kategoriji precej manjša kot pri titih, ki so manj izobraženi in imajo manjši osebni dohodek.
Glavna ugotovitev študije je, da je danes socialni status veliko izrazitejši pri najhujših prometnih nesrečah, kot nekoč. Tako je bila razlika v faktorju smrtnosti med bolj in slabše izobraženimi leta 1995 še 2,5, do 2010 pa je ta faktor narasel kar na 4,3.
Še posebej pri mladih, starih 25 let, ki si iz različnih razlogov niso mogli privoščiti bolje izobrazbe od srednje šole, se v nadaljnjih letih precej poveča nevarnost tragične usode v primerjavi z bolj izobraženimi kolegi.
Avtorji študije po poročanju NY Daily Newsa niso želeli delati zaključkov, kje ležijo vzroki za takšne razlike. Gotovo pa imajo pri tem veliko vlogo novi varnejši avtomobili, ki si jih manj premožni ne morejo zlahka privoščiti.
Vpliv ima tudi slabša cestna infrastruktura v revnejših soseskah, oddaljenost bolnišnic, pa tudi ugotovljeno dejstvo, da je pripenjanje z varnostnim pasom pri manj izobraženih pogosto manj striktno.
Kaj zmore povprečni slovenski clio?
Študije ni mogoče neposredno aplicirati na slovenske razmere, vendar že podatek, da je povprečni avto v Sloveniji star več kot devet let, pove veliko.
Ogromen delež slovenskih avtov je tako še brez sistema za nadzor stabilnoti ESC in sestavljen po standardih, ki so za kolikor toliko varne po specifikacijah organizacije Euro NCAP veljali 15 in več let nazaj.
V tem času so se močno poslabšale tudi razmere pri infrastrukturi, faktor slabih cest ima na varnost namreč zelo velik vpliv, na kar so denimo junija opozorili tudi pri organizaciji Evropskega sveta za varnost prometa (ETSC), ki spremlja dogajanje v povezavi z varnostjo v cestnem prometu v članicah EU.
Takrat so v poročilu, v katerem so sicer pohvalili Slovenijo za njen napredek pri znižanju smrtnih nesreč, opozorili na premajhno izrabljanje že znanih tehnologij v prid boljše prometne varnosti in nujnot, da nekatera pomagala, denimo samoejno zaviranje, čimprej postanejo serijski del avtov, tako kot ESC nekaj let prej.
dezurni@zurnal24.si
