- Propad avtomobilske znamke lahko prinese težave z rezervnimi deli, servisi in programsko podporo.
- Primer Aiways kaže, zakaj je pri novih avtomobilskih znamkah pomembno razmišljati tudi o dolgoročni podpori.
- Pravice kupcev ne izginejo samodejno, če proizvajalec propade – pomembno je, ali gre za neskladnost ali garancijski zahtevek.
- Zveza potrošnikov Slovenije opozarja, da je pri takšnih primerih ključno, kdo je prodajalec, uvoznik in kdo lahko dejansko zagotovi servis.
- Pri uveljavljenih avtomobilskih znamkah se zdi tak scenarij skoraj nepredstavljiv, pri številnih novih imenih, ki v zadnjih letih prihajajo na evropski trg, pa je vprašanje precej bolj konkretno.
Na to opozarja tudi nemški avtomobilski klub ADAC, ki je ob primeru kitajske znamke Aiways preverjal, kaj propad oziroma umik proizvajalca pomeni za njegove kupce. Aiways je na evropskem trgu prodal razmeroma malo avtomobilov, zato se lahko po njegovem izginotju hitro pojavi vprašanje ekonomskega interesa za zagotavljanje rezervnih delov, servisov in druge podpore. Pri veliki znamki je za dobavo posameznega rezervnega dela mogoče računati na veliko število vozil in široko servisno mrežo, pri majhnem proizvajalcu pa je računica lahko precej drugačna.
Težava pri tem niso nujno samo veliki in dragi deli. Lastnik lahko prej ali slej potrebuje tudi povsem običajno komponento, še pomembnejša pa je pri sodobnem avtomobilu diagnostika. Avtomobili so vse bolj odvisni od programske opreme, elektronskih krmilnih sistemov in povezave s proizvajalčevimi strežniki. Pri električnih avtomobilih je ta odvisnost še izrazitejša.
Posebno vprašanje je garancija. Če proizvajalec preneha poslovati, sama obljuba o večletni garanciji seveda ne pomeni veliko, če ni več podjetja, ki bi jo izpolnilo. ADAC zato pri novih in še nepreverjenih znamkah svetuje previdnost, med možnostmi pa omenja tudi lizing oziroma naročniški model, pri katerem uporabnik ni nujno lastnik vozila.
Kaj čaka slovenske kupce?
Toda položaj slovenskih kupcev je nekoliko bolj zapleten in hkrati bolj zaščiten, kot bi lahko sklepali iz preprostega pravila, da je proizvajalec izginil, zato je izginila tudi odgovornost.
Pri Aiwaysu je namreč pomembno tudi, kdo je avtomobil prodal slovenskemu kupcu. Plannet Avto, ki je znamko zastopal v Sloveniji, na vprašanje, kaj propad znamke pomeni za domače lastnike, odgovarja, da so vsa vozila v Sloveniji še naprej v vsakodnevni uporabi in da podjetje kupcem na slovenskem trgu zagotavlja ustrezno podporo.
Kaj to v praksi pomeni za servisiranje in dolgoročno dobavo rezervnih delov, iz odgovora ni podrobneje razvidno. Prav tu pa postane pomemben potrošniški vidik.
Zveza potrošnikov Slovenije opozarja, da je v primeru, da je prišlo do razglasitve insolventnosti, potrebno začeti izvajati določene zakonsko predpisane postopke, npr. prisilno poravnavo ali stečaj. V teh postopkih so potem faze, v katerih je pod določenimi pogoji še možno uveljavljati pravice in kaj doseči, je pa res, da obstajajo vrstni redi in je bolj malo verjetno, da bo posamezen potrošnik lahko kaj dosegel.
Obstaja varovalka
Sicer je pomembno tudi razlikovati med pravicami iz naslova neskladnosti blaga in pravicami iz garancije. Za neskladnost je odgovoren prodajalec, ne glede na to, ali proizvajalec še obstaja. Če popravilo ali zamenjava nista možna, lahko potrošnik pod pogoji, ki jih določa zakon, zahteva sorazmerno znižanje kupnine ali odstopi od pogodbe in zahteva vračilo kupnine. Prodajalec lahko nato stroške uveljavlja naprej v dobavni verigi.
Pri garanciji je položaj nekoliko drugačen, saj je zanjo odgovoren proizvajalec. Zakon pa po pojasnilu Zveze potrošnikov Slovenije predvideva tudi varovalko. Za proizvajalca se v določenih primerih štejejo tudi uvoznik, distributer oziroma druga oseba, ki daje videz, da je proizvajalec. Garancijski zahtevek zato ni nujno že z izginotjem proizvajalca avtomatično brezpredmeten.
Ob tem pa ostaja praktična težava. Pravica na papirju in možnost, da jo kupec dejansko uveljavi, nista vedno ista stvar. Če v dobavni verigi ni več ustreznega podjetja, če ni rezervnih delov ali če je treba svoje pravice uveljavljati v insolvenčnem postopku, je položaj za potrošnika bistveno bolj zapleten.
Pri obvezni garanciji je sicer določena tudi obveznost zagotavljanja popravila, vzdrževanja, nadomestnih delov in priklopnih aparatov še najmanj tri leta po poteku garancijskega roka, pri čemer se lahko proizvajalec na primer zagotavljanja servisiranja loti tudi prek drugega podjetja.
Primer Aiways zato odpira vprašanje, ki bo z vse večjim številom novih avtomobilskih znamk na evropskem trgu verjetno postajalo vse pomembnejše. Za kupca namreč ni pomembno samo, ali je avtomobil danes dober in ali je njegova cena privlačna. Pomembno je tudi, kdo ga bo čez nekaj let popravljal, dobavljal njegove dele in zagotavljal podporo, če se poslovna zgodba njegove znamke ne bo izšla po načrtih.
To ne pomeni, da so vse nove oziroma kitajske avtomobilske znamke enako tvegane. Med njimi so tudi veliki proizvajalci z dolgoletno zgodovino in precejšnjim finančnim ter proizvodnim zaledjem. Toda za kupca je velikost in stabilnost proizvajalca lahko pomembna prav zaradi nečesa, česar ob nakupu avtomobila pogosto sploh ne vidi: upravljanja lastništva avtomobila potem, ko ga odpelje iz prodajnega salona.
