Tovornjak in avtobus v malem
V primerjavi s prejšnjo generacijo je jumpy na voljo v dveh karoserijskih izvedenkah, pri čemer je L2, ki smo jo imeli tudi na testu, s 5.135 mm dolžine za dobrih 30 cm daljša od izvedenke L1. V 1.895 mm široko in 1.942 mm visoko vozilo gre za 1.557 litrov tovora ali devet potnikov, ki pa se jim na potovanje ni potrebno odpraviti brez prtljage, saj je prostora tudi v primeru vgrajene tretje klopi še vedno kar nekaj. Največja dovoljena masa vozila je 2.791 kg in je kar precej višja od prejšnje različice.

Tudi sicer je potovalno-tovorni prostor zelo prilagodljiv. Za prevoz tovora so tukaj kljukice za pritrjevanje, za prevoz potnikov pa lahko izbiramo med 16 kombinacijami razporeditve sedežev. Te je mogoče dokaj enostavno odstranjevati, ko potrebujemo več prostora, in nameščati, ko je potrebno jumpyja preleviti v minibus. V ta namen je seveda potrebno dokupiti ustrezne sedeže (celotna tretja klop stane okoli 900 €), saj jih je imel testnik le pet. Opremljeni so bili z isofix pritrdilnimi mesti. Dostop do tretje klopi je mogoč z dvofaznim podiranjem sedežev druge vrste. Pri prtljažniku, v katerem ni manjkal rolo, lahko pohvalimo še  velika zadnja vrata, ki omogočajo lahek dostop do nizkega praga, jumpy pa je bil dodatno opremljen tudi z avtomatskim višinskim uravnavanjem zadnje preme.

Bogata opremljenost
Vgrajena oprema business je najbolj bogata izmed trojice paketov. Serijsko poleg zunanjih lepotnih dodatkov med drugim vključuje še sistem za nadzor stabilnosti ESP, triobmočno klimatsko napravo, ogrevani in preklopljivi zunanji ogledali, senzor za dež, meglenke … Ni pa bilo tempomata. Delovni prostor je udoben, odlagalnih mest je veliko, tudi nad glavo, tovornjakarsko odebeljeni volanski obroč je odziven, merilniki na beli podlagi so dobro berljivi. Informacije potovalnega računalnika se izpisujejo na osrednjem ekranu na armaturni plošči, ki je dobro viden tudi ostalim potnikom. Sedeži so z izjemo stranskih naslonjal dobri, položaj za v vse strani nastavljivim volanom je lahko najti. Voznik se velikosti jumpyja hitro navadi, tako da njegove mere ponagajajo šele v mestni gneči. Tam pride zelo prav doplačljivi parkirni senzor.

Motor kos tovoru
Močnejši izmed obeh dvolitrskih dizlov je zaradi svoje moči (100 kW) in navora (320 Nm pri 2.000 vrt.) dobra izbira, saj je robato odziven in ob pomoči dobrega prestavnega razmerja 1.853 kg težkemu vozilu zelo dobro streže tako v breg kot tudi po avtocestnih ravninah.  Največja hitrost je 170 km/h, poraba se je gibala okoli še ugodnih devetih litrov na 100 kilometrov. Spredaj je jumpy postavljen na psevdo-MacPherson trikotna vodila s stabilizacijskim drogom. Zadnja prečna prema s polgibljivim prečnim drogom je povezana z zamaknjenim drogom Panhard. Oboje vozilu zagotavlja čvrsto, vendar tudi trdo lego, kar se na neravninah čuti v zadnjicah potnikov. Ker je bil testnik sredi decembra obut v letne pnevmatike mer 215/60 R16, vragolij skozi ovinke nismo tvegali, zato lahko le zaupamo, da svoje delo že omenjeni ESP dobro opravlja. Za pasivno varnost sicer skrbi šest zračnih blazin.

Pod črto je jumpy kombi namenjen vsem, ki potrebujejo profesionalno vozilo za prevoz potnikov in tudi tovora, nenazadnje pa bi se po njem lahko uzrle tudi večje družine. Odlikujeta ga pripravnost in udobje, tako da rade volje hkrati opravlja vlogo osebnega in gospodarskega vozila.