S krizo čipov v avtomobilski industriji je vse bolj zapleteno, kot se zdi na prvi pogled. Ne gre le za to, da so proizvodnjo polprevodniških komponent preusmerili na proizvajalce potrošniške elektronike. Nekateri pravijo, da proizvajalci avtomobilov zahtevajo nekaj, kar je "sto let za opicami".
Po trenutnih informacijah je kriza čipov v avtomobilski industriji posledica preusmeritve dobave polprevodniških komponent od proizvajalcev avtomobilov k proizvajalcem potrošniške elektronike. Povzročila naj bi jo pandemija, ko se je proizvodnja avtomobilov močno zmanjšala, obratno pa je trg osebnih računalnikov in pametnih telefonov močno zrasel. Poleg tega proizvajalci avtomobilov niso pravilno ocenili razvoja dogodkov, saj je povpraševanje po novih avtomobilih okrevalo hitreje, kot so pričakovali. To drži, vendar po mnenju Intela, velikana med proizvajalci čipov, ne povsem.
Šef Intela Pat Gelsinger polprevodniško krizo, zaradi katere kupci na nove avtomobile čakajo tudi po več kot eno leto, želi prikazati v drugačni luči. Za revijo Fortune je ob obisku mobilnostnega sejma IAA v Münchnu povedal: "Izdelali bomo toliko čipov Intel 16 za proizvajalce avtomobilov, kot si jih želijo. A jih ne želijo". Po besedah Gelsingerja proizvajalcev avtomobilov čipi, primerni za sodobne računalnike in pametne telefone, ne zanimajo. Želijo si polprevodniške komponente, ki so jih proizvajali v času prihoda prve generacije iPhona. To je za Intel predzgodovinsko obdobje, zato ne nameravajo izdelovati zastarelih polprevodnikov, ki jih zahteva avtomobilska industrija.
"Namesto, da vlagamo milijarde v proizvodnjo starih procesorjev, vlagamo milijone, da bi jim pomagali pri prehodu na najsodobnejše," pojasnjuje Gelsinger.
"Proizvajalci čipov oz. polprevodnikov predvsem zasledujejo dobiček. Bolj se jim splača izdelovati novejše, tehnološko sofisticirane procesorje. Sploh ne gre toliko za prilagajanje, kot za izbiranje zanje boljših poslov oz. naročil. Če bi se v večji meri prilagodili ali pomagali avtomobilski industriji, bi manj procesorjev dobil kdo drug, denimo proizvajalci prenosnih računalnikov, grafičnih kartic ali igralnih konzol, kjer je prav tako že od konca lanskega leta precejšnje pomanjkanje," pravi Matjaž Ropret, ustanovitelj spletne strani Tehnozvezdje, ki podrobno spremlja tudi dogajanje na področju avtomobilske industrije in težav v povezavi s polprevodniki oziroma čipi.
Pri Intelu si želijo, da proizvajalci avtomobilov opustijo tehnologijo, staro vsaj desetletje. Trdijo, da je to pomembno tudi zaradi varnosti. Čipi se v avtomobilski industriji uporabljajo od zavornega sistema do zračnih blazin. To so večinoma procesorji velikosti od 45 do 90 nanometrov, kar je preveč za uporabo v na primer pametnih telefonih.
Ropret razloži, da imajo avtomobilski proizvajalci težavo s prilagajanjem, saj vgradnja drugega čipa zahteva marsikakšno spremembo, čipov v avtu pa je lahko več sto. "Prilagoditi je treba programsko opremo, gonilnike, priročnike in dobavne verige za serviserje, navsezadnje vse skupaj dodobra preizkusiti (po možnosti pred pričetkom prodaje)." Kot dodaja, bi to zagotovo tudi podražilo tako avte kot rezervne dele, že zaradi samih dražjih procesorjev, kot tudi zaradi vsega naštetega, kar prav tako stane, in je treba te stroške nekam vračunati. "Večina čipov je tudi precej namenskih, izdelanih specifično za določene funkcionalnosti. Novejši, zmogljivejši in z morda širšim področjem uporabe bi bili seveda lahko primerni, a znova verjetno dražji in bi zahtevali prilagoditve v zasnovi avtomobilov, ki šele v zadnjem času postajajo nekoliko nadgradljivi med samo življenjsko dobo, prej pa so bili bolj ali manj dokončan izdelek do naslednje večje prenove," dodaja Ropret.
Urednik Tehnozvezdja opozarja tudi na dejstvo, da razvoj avtomobilov poteka zelo dolgo in da marsikaj, kar še ne zahteva nujne spremembe, povzamejo še po predhodnem modelu. Če denimo razvoj pametnega telefona traja leto ali dve, pri avtu traja pet do šest let. Ko pride na trg, je marsikaj v njem s tehnološkega vidika že dokaj staro, še posebej, če tega niso spreminjali in je enako kot pri prejšnji generaciji. "To ne pomeni, da je nujno slabo in zastarelo, ker za marsikatero funkcijo niti ni potreben ultra zmogljiv procesor. Čipe, o katerih govori direktor Intela, bi glede na način delovanja avtomobilske industrije lahko imeli vgrajene kvečjemu avtomobili, ki so zdaj v razvoju in bodo na trg prišli čez nekaj let. To pa nič ne pomaga k izboljševanju trenutne situacije."
Proizvajalci avtomobilov ne želijo hiteti in tvegati. Vendar pa njihove zahteve glede na izjave proizvajalcev polprevodnikov verjetno ne bodo uslišane. Proizvajalci polprevodnikov so namreč svoje zmogljivosti prerazporedili v korist sodobnih procesorjev. Proizvajalci avtomobilov bodo morali slej ko prej preiti na sodobnejšo zasnovo procesorja. Na koncu se utegne zgoditi, da bo COVID-19 sčasoma pospešil razvoj avtomobilske industrije, ki je vedno zaostajala na področju elektronike. Spomnimo se le področja navigacije, kjer so proizvajalci avtomobilov lahko za svoje zastarele vgrajene naprave zaračunali večkratne zneske kot dobavitelji sodobnejše zunanje navigacije.
danes se mikroprocesorji delajo mislim da od 18 - 22 nanometrski ahitekturi in ne v opičji 70 -90 !
Saj jih vodijo levaki nič čudnega da so
Mejdun, to pa je kriza, ko folk denar žuli in ne more do novega, boljšega statusnega simbola.