Štirinožni roboti, podobni psom, lahko sedejo, 'dajo tačko' in se prekucnejo. In z lahkoto tudi več ur zapored snemajo s 360-stopinjsko kamero, premagajo 30-stopinjski naklon in se povzpnejo po stopnicah.
Dejansko se ti dobrih 30 kilogramov težki roboti s štirimi nogami premikajo zelo podobno kot psi. Vključeni so v pilotski program, s katerim želi Ford prihraniti čas, zmanjšati stroške in povečati učinkovitost v proizvodnji.
Fluffy ali po domače Puhek, kot ga je poimenovala njegova 'vodnica' Paula Wiebelhaus, je eden od dveh modelov, ki ju je Ford najel pri podjetju Boston Dynamics, znanem po izdelavi dovršenih mobilnih robotov. Drugemu Fordovemu robotu je ime Spot oziroma Piki.
Robota, ki ju Ford preizkuša v svojem obratu za proizvodnjo menjalnikov Van Dyke, sta sijajno rumena in takoj prepoznavna. Opremljena sta s petimi kamerami in se lahko na baterijski pogon skoraj dve uri premikata s hitrostjo do 5 km/h, uporabili pa ju bodo za skeniranje obrata. Inženirjem bosta pomagala posodobiti originalno zasnovo, izdelano z računalniškim oblikovanjem (CAD), to pa bodo uporabili pri ponovnem opremljanju tovarn z ustreznimi orodji.
"Najprej naredimo načrt tovarne in jo postavimo. V vsakem letu njenega obratovanja se kaj spremeni, spremembe pa so zelo redko dokumentirane," pravi Mark Goderis, Fordov vodja digitalnega razvoja. "Ko roboti skenirajo naš obrat, dejansko vidimo, kakšen je zdaj, in pripravimo nov razvojni model. Ta digitalni model nato uporabimo, ko moramo obrat opremiti z orodji za nove izdelke.
Zaenkrat je cilj možnost daljinskega upravljanja robotov, njihovo programiranje za naloge v obratih in takojšnje prejemanje poročil od koderkoli v državi. Trenutno je možno robote programirati, da sledijo določeni poti, prav tako jih je možno na razdalji do 50 metrov upravljati s pripravljeno tablično aplikacijo.
Brez Puhka bi bila posodobitev veliko dolgotrajnejša
"Prej smo uporabljali stojalo in hodili po prostoru, ustavljali smo se na različnih mestih in vsakič čakali približno pet minut, da je laser opravil skeniranje," se spominja Goderis. "Skeniranje enega obrata je lahko trajalo dva tedna. S Puhkovo pomočjo lahko čas dela prepolovimo."
Obenem je bil stari način drag – skeniranje enega obrata je stalo skoraj 300.000 dolarjev (približno 255.000 evrov). Če bo pilotna uporaba uspešna, bo Fordova proizvodna ekipa za skeniranje vseh obratov porabila le delček te vsote. Najsodobnejše tehnologije podjetju tako pomagajo prihraniti denar in omogočajo hitrejše opremljanje obratov, kar navsezadnje prispeva k temu, da so nova vozila prej na trgu.
Ključna za Puhkov in Pikijev uspeh je njuna spretnost, pravi Wiebelhausova, ki svojega robota upravlja z napravo, podobno tistim iz sveta računalniških igric, ta pa ji omogoča, da od daleč spremlja zajeto sliko kamere. V primeru težav lahko Wiebelhausova s funkcijo za varen izklop na krmilni napravi prepreči trčenje robota v oviro.
Robota imata tri delovne 'drže' – hojo za stabilna tla, 'korakanje' za neraven teren in posebno hitrost za stopnice. Prav tako lahko spreminjata svoj položaj, počepneta in se 'iztegneta', kar jima omogoča uporabo na težko dostopnih delih tovarne. Obvladata tudi zahtevnejše terene, kot so rešetke, stopnice in nakloni do 30 stopinj. Če padeta, se sama pobereta. Da ne bi prišlo do trčenj, ohranjata varno vnaprej nastavljeno razdaljo do predmetov.
Robopes se lahko tudi pelje
Občasno Puhek sede na svoje robotske nožice in se popelje na hrbtu majhnega, okroglega avtonomnega mobilnega robota, ki je neuradno poimenovan Scouter – Izvidnik. Izvidnik polzi gor in dol po tovarniških prehodih, da Puhek prihrani energijo svoje baterije, dokler se ne loti dela. Izvidnik se lahko avtonomno pomika po prostorih ter medtem skenira in zajema točkovne oblake 3D za ustvarjanje računalniške zasnove prostora. Če je območje preozko za Izvidnika, mu Puhek priskoči na pomoč.