Okreten vsakdanji avto za družino z do tremi (manjšimi) otroki in psom, ki ima po potrebi 1.600-litrski prtljažnik? Avto, ki omogoča enostavno uporabo tudi starejšim uporabnikom? Tehnološki 'ravno prav' pristop s fizičnimi stikali poleg digitalnih zaslonov in brez nepotrebnih tehnologij, ki jih v praksi le redko ali nikoli ne uporabljamo? Nemški avto? In predvsem - da ima takšen avto električni pogon ter ostaja cenovno dostopen?
Obstajajo tudi takšni modeli, a je njihova cena kljub vključeni državni subvenciji praviloma še vedno okoli 30 tisoč evrov, pri redkih morda nekje nad 20 tisočaki. Zato je toliko bolj odmevna poteza uvoznika za Opel v Sloveniji, ki je z začetkom prodaje frontere electric ceno postavil tako, da je preprosto ni mogoče spregledati.
Gremo po vrsti. Po uradnem ceniku je skupaj s financiranjem verzija s 44 kWh baterijo na voljo za 22.790 evrov, kar je le še malo več kot tri tisočake nad približno enako močno bencinsko različico z 48V hibridom. A skupaj z državno subvencijo v višini 7.200 evrov cena opel frontere za kupca upade na 15.590 evrov. Frontera electric z večjo baterijo (do 400 km dosega) je 1.400 evrov dražja, medtem ko je tudi z bogatim paketom opreme GS na voljo pod magično mejo, torej za 19.990 evrov. Frontera je s tem postala eden najbolj dostopnih električnih avtov, kaj šele križancev na trgu. Predvsem pa pade v oči, da sta električni verziji lahko že ob nakupu bistveno cenejša od bencinskega motorja.
Tu so še dodatne prednosti mnogo tišje vožnje in udobne vožnje s takojšnjo odzivnostjo motorja, možnostjo polnjenja doma, dolgoročno naj bi bili stroški vzdrževanja bistveno nižji. Za koga bo ugodno tudi dejstvo, da za električne avte v Sloveniji velja 0 evrov bonitete, če ga uporablja kot službeno vozilo.
Preverili smo nekaj pogostih dilem v zvezi z novim Oplovim malim družinarjem in poleg razlik v nabavni ceni naredili tudi izračun ostalih predvidenih prihrankov.
Ali je frontera nemški avto?
Opel frontera spada v segment B SUV. Uporablja Stellantisovo multienergijsko platformo, ki jo najdemo tudi pri sorodnih avtomobilih koncerna. Čeprav frontera prihaja s proizvodnega traku v slovaški tovarni Trnava, so jo razvili inženirji Oplovega centra v nemškem Rüsselsheimu.
Frontera svoj izvor zunaj in znotraj izkazuje z za Opel značilnimi oblikovnimi elementi, filozofijo zelo vozniškega počutja za volanom in drobnimi uporabnimi detajli germanske šole. Nemški DNK je mogoče prepoznati v vožnji, saj ima frontera svojstveno nastavljene blažilnike. Glede na Stellantisove električne sorodnike je frontera tudi edini model, pri katerem je mogoče izbirati med dvema tipoma baterije.
Kako velik in uporaben avto je frontera?
Frontera je zunaj dolga 4,38 metra, široka pa malenkost več kot 1,8 metra. To omogoča enostavno uporabo in ugoden rajdni krog v mestnem vrvežu in na tesnih parkiriščih, kar se je na preizkusu v praksi izkazalo za dejstvo. Masa verzije z manjšo 43 kWh baterijo je celo pod 1.600 kilogramov, tista s 54 kWh ima v dnu avta dodatne celice in zato tehta nekaj deset kilogramov več. V obe različici je mogoče naložiti za dobre pol tone potnikov in prtljage, predvidena je tudi uporaba vlečne kljuke.
Kljub zunanji ozkosti so oblikovalci z nekaj triki pri obliki kabine in umestitvijo armature, sedežev ter vrat naredili prilično prostorno vozilo s tipičnim Oplovim delovnim okoljem. Njegovi bistvi sta čista preglednost in enostavna uporaba, v kar so vključeni tako sodoben volanski obroč, dva objemajoča digitalna zaslona in namenska konzola s fizičnimi stikali za upravljanje s klimatsko napravo. Višja stopnja opreme GS poleg ostalega serijsko doda ergonomska prednja sedeža, med doplačili sta koristni funkciji udobja ogrevanje volana in vetrobranskega stekla.
Druga vrsta ima dva klasična stranska sedeža z ISOFIX pritrdišči in ožjega sredinskega. Potniško dno je skoraj ravno, zato je prostora za noge kar veliko, še posebej za mlajše potnike. Zaradi oblike križanca je avto prostoren tudi v višino.
Prtljažnik meri 460 litrov. V bogatejši od obeh oprem ima že serijsko nastavljivo dno, kar mu dodatno poveča uporabnost. Ko je bila prtljažna polica postavljeno najnižje, smo lahko v frontero naložili dva velika potovalna kovčka, enega srednje velikega in še kabinski potovalni kovček. Ko smo odstranili mehko polico in kovčke postavili pokonci, smo dobili prostora še za dodaten kovček, skupaj torej pet, kar govori o odlično izkoriščenem prostoru. Sama dolžina tovornega dna do naslonjal zadnjih sedeže sicer meri okoli 830 centimetrov, širina med košema koles pa okoli 940.
Naslonjala sedežev se zlagajo v razmerju 1:2, v višji legi pa prtljažno dno z naslonjali tvori skoraj ravno dno, kar olajša nalaganje velikih predmetov. V tako pripravljen prtljažnik smo za test naložili dve kolesi, samokolnico in sani. Na strehi je predpriprava za nosilce za strešni kovček ali športne rekvizite. Opel za doplačilo ponuja še druge dodatke za boljšo organizacijo prtljažnika in potniškega prostora. Velja omeniti, da sedemsedežne frontere v električni verziji ni mogoče naročiti.
Frontera je opremljena s številnimi serijskimi in doplačljivimi asistenčnimi sistemi, ki lahko precej olajšajo vožnjo ter parkiranje.
Kakšen je doseg?
Kot omenjeno ima frontera lahko dve različni bateriji ob istem 83 kW (113 KM) elektromotorju. Manjša baterija omogoča po WLTP okoli 300 kilometrov z enim polnjenjem, večja okoli 400 kilometrov. V realnih razmerah, še posebej v hladnejšem vremenu, je doseg pri obeh za okoli 100 kilometrov krajši, tako se je izkazalo tudi z našim preizkusnim avtom, ki je imel večjo baterijo. Še vedno pa gre za sopotnika, s katerim je mogoče brez zadrege dnevno pokrivati kilometrino tipičnega slovenskega uporabnika avta, prek noči pa mu v miru povrniti energijo v baterijo. Obe bateriji imata tip kemije LFP in sta zato manj dovzetni za izgubo kapacitete na dolgi rok.
Pričakovati je, da bo uporabnik frontero prvenstveno polnil na domačem omrežju, saj bodo tako prihranki v primerjavi z bencinom prišli najbolj do izraza. Avto ima za Slovenijo že standardno vgrajen 11 kW AC polnilec, kar je še posebej ugodno, če je dom opremljen s trifaznim tokom in namensko polnilnico. Takrat se prazna baterija pri 16 A varovalki napolni prej kot v šestih urah, kažejo meritve. Na eni fazi (3,7 kW) pa polnjenje traja okoli 17 ur. Za manjšo baterijo so polnilni časi ustrezno krajši za uro ali dve.
Kot družinski avto je seveda frontera namenjena tudi občasnim vožnjam na izlete ali počitnice. Polnjenje na CCS ultrahitrih polnilnicah ne glede na verzijo baterije poteka pri maksimalni moči 100 kW, iz 10 na 80 odstotkov se baterija napolni v okoli pol ure.
Frontera po pospešku in končni hitrosti ni športen avto, a zaradi električnega pogona in spodobnega navora ter enostopenjskega menjalnika je speljevanje ter dohajanje prometa prav enostavno.
Primerjava stroškov
Najbolj zanimiv del našega uvodnega druženja z električno frontero pa je bil izračun stroškov. Koliko družinsko denarnico stane uporaba frontere na dolgi rok?
Opel frontera je namreč eden tistih avtomobilov na trgu, pri katerih lahko dokaj natančno naredimo primerjavo med nabavno ceno za kupca in pričakovanimi stroški uporabe na dolgi rok, saj lahko vzporedno soočimo vse podatke o ceni in predvidenih stroških uporabe električne na eni in bencinske različice na drugi.
Stroški rednega vzdrževanja
Pri električni verziji servisni pregledi med drugim vključujejo redno menjavo filtra potniškega prostora, predvideno menjavo zavorne tekočine glede na starost, kontrolo hladilne tekočine, nastavitev žarometov in protikorozijski pregled. Gre torej za bistveno enostavnejše (in cenejše) vzdrževanje v primerjavi z bencinskimi ali dizelskimi avtomobili.
Konkretna primerjava pokaže, da je strošek rednih servisov po 120.000 prevoženih kilometrih pri električni fronteri 700 evrov, pri bencinsko gnani fronteri pa bi pri isti prevoženi razdalji morali plačati 2.000 evrov. Po 200.000 prevoženih kilometrih oziroma osmih letih uporabe, kolikor celo lahko za doplačilo traja tovarniška jamstvena shema, pa je strošek za redne servise pri električni 1.100 evrov, pri bencinski je treba plačati že 3.000 evrov oziroma skoraj trikrat več.
Stroški registracije in zavarovanja
Električni avti so trenutno ugodnejši za registracijo od bencinskega. Lahko pa so nekaj stotakov na leto dražji za zavarovanje, še posebej kaska. Končna razlika med električno in bencinsko frontero je sicer odvisna od zavarovalnice do zavarovalnice ter različnih dodatnih paketnih ugodnosti. Vsekakor pa razlika ni pretirana.
Stroški energenta
Največja razlika oziroma prihranek za uporabnika električne frontere se napravi pri strošku energije. Glede na pričakovano povprečno porabo hibridne in električne različice v realnih razmerah (okoli četrtina nad deklarirano WLTP porabo) smo naredili več simulacij. Upoštevali smo povprečno ceno bencina in električne energije iz omrežja z vsemi dajatvami za domače odjemalce ter glede na različne tarife. Upoštevali smo, da bi okoli 70 odstotkov polnjenj opravili v najcenejši nočni tarifi, nismo zanemarili polnilnih izgub. Za primerjavo smo izračunali tudi možnosti, da bi polnjenja opravili 100-odstotno ali pa samo 50-odstotno na najcenejši tarifi, kot tudi, da bi polnili samo po enotni tarifi.
Ne glede na način polnjenja je jasno, da bi bila cena energenta za uporabo frontere electric tudi pri najmanj ugodnih načinih domačega polnjenja še vedno za več kot polovico cenejša od stroškov za bencin. Konkretno to pomeni, da bi pri polnjenju v razmerju 70/30 v korist najcenejše tarife mesečni prihranek pri povprečno 500 prevoženih kilometrih znašal najmanj 35 evrov, kar na letni ravni znese več kot 400 evrov. Pri 1.000 mesečno prevoženih kilometrih (12 tisoč kilometrov na leto) je prihranek letno že prek 800 evrov in se pri še večji kilometrini premosorazmerno povečuje.
V simulaciji lastništva na osem let ob povprečno 12 tisoč prevoženih kilometrih letno to po konzervativni oceni pomeni, da pri današnjih cenah energentov uporabnik z električno frontero lahko prihrani za najmanj šest tisoč evrov, tudi če bi vmes občasno polnil na hitrih polnilnicah oziroma plačljivem polnilnem omrežju.
Če bi letno s frontero prevozili 18.000 kilometrov (1.500 km na mesec), bi v celotni dobi lastništva po današnjih cenah samo z energentom privarčevali več kot 10.000 evrov.
Upoštevaje še stroške registracije, zavarovanja in servisov so prihranki še toliko večji. Ni pa v izračun še vključen strošek domače polnilne postaje, za katero je zaradi prilagajanja ostalim hišnim odjemalcem zelo priporočljivo, da je dinamičnega tipa.
Dodaten plus frontere, glede katerega Opel prehiteva večino ostalih znamk, je tovarniško jamstvo 8 let oziroma 120.000 prevoženih kilometrov. Obdobje brezskrbnosti je mogoče dodatno razširiti vse do 200.000 prevoženih kilometrov, kar je ena najdaljših jamstvenih shem na tržišču.
Res je, da v celotnem izračunu stroškov manjka ocena preostanka vrednosti, ki v splošnem glede na razmere na trgu trenutno lahko govori še v korist hibridni tehnologiji. Vendar pa dolgo tovarniško jamstvo na avto in baterijo ter zaradi ugodne cenovne umeščenosti novega vozila ta razlika pri fronteri ne bi smela biti velika oziroma odločilna. V prihodnje bo avtov B segmenta, ki jih bo še poganjal bencin, vedno manj, zato se bo primerno večalo tudi povpraševanje po rabljenih električnih izvedenkah, še posebej ker je takšen pogon pisan na kožo segmentu manjših vozil.
Pod črto oziroma za sklep je torej na mestu ugotovitev, da je frontera lahko na dolgi rok zelo racionalen nakup z veliko prednostmi in prihranki. Toliko bolj v trenutnih okoliščinah državnih subvencij, ko je električna verzija že v startu za kupca precej cenejša od bencinske.
Ko se pelješ z vlakom iz Frankfurta v Mainz se ena izmed postaj imenuje ''Opelwerk'' In pogled skozi okno pokaže zapuščene tovarniške stavbe, železniške tire, ki jih prerašča plevel, beda od bede. Kje so ga skonstruirali? Morda. Ampak mimo dejstva,… ...prikaži več malo lima, malo žice i evo kola opelice ne moremo. Koliko je že dobavni rok za cev klime pri Insigniji? Ja, nekateri pljuvajo po kitajcih ampak opel?
Samo ti in tvoj električar tega ne bosta dočakala...
še tole.. novinar malo povej kako si upošteval tale izračuun elektrike. kajti sedaj so novi obračuni pa bloki in zakupljena energija pa konice in prekoračitve pa pebali in še kaj. in 200km ne prideš niti na rob slovenije iz LJ.… ...prikaži več. je to torej 2 avto v družini. potem pa povej skupne stroške.