Kaj nudi kia sorento, ki z vso opremo stane 10 tisočakov pod osnovnim BMW X5

Sorento je uveljanjen igralec na trgu, saj je zdaj na voljo že v tretji generaciji. V primerjavi s predhodnikom ni le privlačnejši, to Kie pod vodstvom enega največjih mojstrov dizajna Petra Schrejerja tako ali tako so, pač pa je tudi veliko bolj praktičen, udoben in tehnološko napreden od predhodnika. Kot tak še nikoli ni bil narejen tako po okusu evropskih voznikov. Celo moj šef, ki je pri avtomobilh izbirčen in predvsem zelo kritičen, je sorenta pohvalil.

Gremo od začetka. Tretji sorento je preskočil dve stopnici. No, ne pričakovati, da sedite v tako tehnološko dovršenem avtomobilu kot so mercedes GLE, BMW X5 ali audi Q7, tudi Volvu XC 90, je pa sorento zagotovo avtomobil, ki podobno mero udobja ponuja za deset tisočakov evrov manj. Tudi materiali so mnogo boljši, kot smo bili to pri sorentu vajeni.

Nadstandardno prostoren

Oblikovno nadaljuje dokaj agresiven oblikovalski pristop ekipe, zbrane okoli Petra Schreyjerja, z značilnim prednjim delom, ki ga pri znamki imenujejo "tigrov nos" in masko, ki ustvarja tridimenzionalni vtis. Ozka svetila so zategnjena daleč nazaj, streha pada proti zadku, ki ga krasi serijski spojler nad prtljažnimi vrati.

Predvsem se opazi, da je krepko večji, kar za deset centimetrov. Kljub prvemu vtisu o mogočni postavi, gre izpostaviti, da je za dva centimetra krajši od VW touarega in kar devet centimetrov manj meri v dolžino od jeepa grand cherokeeja. A so bolj pomembni podatki o dolžini medosja. Tu je sorento zrasel za osem centimetrov in prav zaradi tega se napredek občuti. Tako na prednjih sedežih, ki sta razkošna, kot na zadnji klopi, kjer je prostora za kolena in glavo, celo rame na pretek. Udobje ni nič manjše kot spredaj, tudi zato, ker je pred vsemi tremi potniki v drugi vrsti ravno dno, sedeži pa se lahko nagibajo. Všeč mi je uporabnost prtljažnika z dvojnim dnom, ki ni za okras, pač pa lahko pod dno pospravimo za kar 102 litra prtljage, recimo umazano obutev. Zadnja klop je vzdolžno pomična s čimer prtljažni del povečamo iz 639 na 745 litrov.

V primerjavi s premium znamkami precej bolj plastičen

Nov je velik zaslon na dotik s plastičnim okvirjem. Sorento je bil prvi Kiin model, ki je moral v zaključni fazi proizvodnje prestati test kakovosti. Plastika je že na otip boljša kot je bila. Veliko je mehkih površin, tudi mat črna plastika deluje na pogled všečno, je pa zato občutljiva na prstne odtise. Vseeno je občutek v premium vozilih na višji ravni, tam usnje z dekorativnimi šivi prekriva večji del armaturne plošče. Sedi se zares visoko in pregledno, saj je voznikov sedež od asfalta oddaljen kar 62 centimetrov. Dodatno k udobju vožnje pripomorejo velike steklene površine, vključno s panoramsko sončno streho.

Prednja sedeža ponujata velik sedalni del in sta tudi dobro profilirana z boka in v predelu ledvic. Udobje je na prvem mestu, saj pozimi sedeža nudita gretje, poleti pa hlajenje in to serijsko. Število stikal na armaturni plošči lahko zdaj na hitro preštejemo, večino stvari pa upravljamo na dotik – kar ni najbolje. Nemci imajo z vrtljivimi vmesniki boljše rešitve. Kia za razliko od premium znamk tudi še ni posegla po povsem digitalnih merilnikih, ki ostajajo klasični, pregledni analogni - črno-beli - z vključenim TFT digitalnim merilnikom, kjer se vozniku izpisujejo najbolj nujni podatki o vožnji. Tudi head up zaslon je tisto, kar so premium proizvajalci prepoznali. Dovolj kakovostna je slika kamere za pomoč pri vzvratni vožnji, ki se prikazuje na osrednjem in dovolj velikem 8-palčnem zaslonu vgrajenem v armaturno ploščo. Pohvalno in v skladu s standardi ponuja tudi 360-stopinjski pogled.

Na splošno je sorento radodaren s standardno opremo – saj je poznal tudi sistem odrositve vetrobranskega stekla, avtomatsko nastavitev podvozja, zaznavo mrtvega kota s prikazovalnikom v vzvratnem ogledalu, samodejno prepoznavanje prometnih znakov ...

Udobje pred dinamiko

Slabše se izkaže na področju izbire motorjev. To je šibka Kiina točka. Edina možnost med dizli je 2,2-litrski motor z 147 kilovatov moči (197 KM), kupci pa lahko izbirajo med ročnim in avtomatskim menjalnikom, štirikolesni pogon je z najvišjo opremo standarden.

Zaradi dodatne izolacije motorja je vožnja tudi na avtocesti tiha in uglajena, le pri višjih hitrostih se v kabino prebije nekaj piša vetra, ki nastaja zaradi zares velikih zunanjih vzvratnih ogledal. Šeststopenjski samodejni menjalnik je že v letih in na ravni dvosklopčnih ali osemstopenjskih nemških "brzostrelk" v velikih športnih terencev, a tudi ni slab in je umerjen predvsem za sproščeno vožnjo. Na avtocesti je odličen pripomoček v tovrstnih vozilih, avtocesti pa je prilagojeno tudi mehko vzmetenje. To se pozna v hitrejših ovinkih, kjer je nagibanja veliko več kot pri BMW X5 ali audiju Q7. Tudi volan bi lahko bil bolj informativen in natančen – četudi je standardno opremljen s funkcijo flex steer, ki načinu vožnje prilagaja občutek na volanu, a so razlike med razičnimi načini zelo majhne.

Sorento morda res ne ponuja vozne dinamike na ravni X5 ali Q7, a se v udobju, zdaj tudi oblikovno in deloma tudi s sistemi za varnost kosa z nemško premium trojko. Vsekakor pa je cenovno gledano to avtomobil, ki z vso možno opremo stane 10. tisočakov manj kot osnovni BMW X5 z štirikolesnim pogonom in nekoliko zmogljivejšim osnovnim štirivaljnikom. Razlika v ceni nato z dodatki samo še narašča.

Podatki o vozilu: (Kia sorento 2.2 CRDi 4WE EX Exclusive)
Prostornina motorja: 2199 ccm
Moč motorja: 147 kW (197 KM) pri 3.800 vrt./min
Navor: 436 Nm med 1.800 in 2.500 vrt./min
Zmogljivosti: 200 km/h, 10,3 sek. od 0 do 100 km/h
Poraba na testu (skupna): 8,7 litra/100 km
Dimenzije (D x Š x V v mm): 4.780 x 1.890 x 1.685, medosna razdalja 2.780
Prostornina prtljažnika (v litrih): 605-1.662
Izpust (po tovarniški specifikaciji): 177 gramov CO2/km
Cena (v evrih): 37.990/54.990 (osnovni/testni)

Plusi: Videz, udobje, prostornost, razmerje cena dobljeno;

Minusi: Pomanjkanje nekaterih sistemov (LED žarometi, radarski tempomat), dinamična vožnja, monoton izgled notranjosti;