"A lahko nekaj vprašam?" Vprašanje, ki ga mulci ponavadi postavljajo ob kakšnem športnem avtu. Ampak ne, tega fanta ni zanimalo, kakšna je končna hitrost peugeota rifterja. Saj veste, govorim o takšnem tipu avta, ki po obliki spada med "zabojčke" na kolesih. Prijaznost notranjosti v veliki prednosti pred zunanjo formo in voznimi lastnostmi. Pa čeprav končnih 183 km/h ni malo.
Že ko sem iskal parkirno mesto, mi je padel v oči fant kakšnih 12 let, ki se je do tistega trenutka s kolesom leno vlekel po mestni ulici. Ko je zagledal rifterja, pa je oživel kot da bi v igri Fortnite naletel na kronskega sovraga. Grabil je za mobilnika, iskal najboljši zorni kot in začel rifterja obletavati z vseh strani. "Heh, kaj pa temu dogaja?", mi je šinilo skozi možgane in sem začel gledati okoli sebe, da ni v bližini kakšen BMW M ali kaj podobnega. Ko sem parkirni manever ob obvezni pomoči parkirnih senzorjev pripeljal do konca in odprl vrata, pa se je vljudno približal.
"A lahko nekaj vprašam? A je ta avto dober? Kakšen je notri?" Bo držalo, svet se bliskovito spreminja. Še otroci, tisti, ki jih avti sploh še zanimajo, danes o njih sprašujejo povsem drugačna vprašanja, kot v mojih mladih letih.
Od 850 do 2.693 litrov je prostora v prtljažniku rifterja s klasično medosno razdaljo.
Ampak po nekaj izmenjanih stavkih mi je hitro postalo jasno, zakaj je fantu novi rifter tako všeč, da bi ga vzel kar s seboj na kolo, če bi lahko. "Tudi mi ga imamo doma. No prejšnjega, peugeot teppeja." Tako torej, očitno je njihov peugeot partner v družini postal pravcati družinski član. Odnos na dolge proge. "Uau, res je dober," je še poznavalsko ocenil pred slovesom in ni težko uganiti, o čem je očetu in mami doma hitel pripovedovati.
Z rifterjem trdnega odnosa ni težko vzpostaviti. Med bratovsko trojico rifter - berlingo - combo peugeot že po videzu deluje najbolj vredno, naj mi ostala dva ne zamerita. Posebnost Peugeota je tudi, da je svojemu "LGV" potniškemu vozilu namenil linijo opreme GT line, ki ta zunanji nastop še dodatno poudari z drugačnimi platišči in črnimi vložki na maski, bokih in klasičnih (juhej!) strešnih saneh.
Ni ravno i-cockpit in ima tudi kakšno slabost
Rifter svoj značaj stopnjuje v notranjosti z i-cockpitom. Ki pa je v njegovem primeru osiromašen, saj ima voznik na razpolago le klasičen videz analognih merilnikov, ne pa digitalizacije v smislu modela 3008.
Je pa volan isti, mali, prisekan, tako da so merilniki v vidnem kotu nad njegovo krožnico. Takšna ureditev ima prednosti in slabosti. Zasuki malega volana, ki je precej manj direkten od suvovskih bratov, rifterja sicer brez napora in z izdatno pomočjo serva usmerja v želeno smer, a visoki merilniki vzamejo dodatno pokrito mesto s pokrovom, ki ga imata oba brata. GT line paket se nekolikanj pozna tudi v notranjosti. Za dobrega tisočaka in pol več kupec od uporabnih stvari med drugim dobi samodejno dvopodročno klimo, zatemnjena stekla in brezstični vstop ter zagon. In trije ločeni sedeži v drugi klopi so v primeru treh potnikov - otrok - zelo zelo dobrodošli. Žal pa se iz rifterja posamezni sedeži ne dajo odstranjevati, s čimer bi ga lahko v sili prelevili v klasičnega dostavnika. V uteho pa je ravno dno, ki ga ustvarijo podrta naslonjala. Ali pa zadnje steklo, ki se odpira ločeno od vrat.
Rifter je najboljši v vožnji z malo ovinki, nekoliko bolj obložen pa tudi zadnji obesi primerno udobno plavata po asfaltnih nepravilnostih.
"Elitna oprema" GT line se ne pozna pri sedežih. Še vedno so precej plohasti in ker se rifter v ovinkih že tako nagiba veliko bolj, kot kombilimuzina, karavan ali večina enoprostorcev in križancev, je držanje telesa naravnost med delovanjem stranskih sil kar utrujajoče početje. Ozki počivalniki za roko niso udobni.
Ampak kaj je potem tisto, kar fanta in njegovo družino pri tem tipu avtov tako navdušuje? Svoboda prostora, jasno! Rifter dobro unovčuje škatlasto zunanjo obliko v prostornosti za voznika, za sopotnika, za do tri zadnje sopotnike. In goro prtljage, saj je rifterjev prtljažnik zlahka sezonsko skladišče za polovico krame, ki jo pri prostočasnih aktivnostih potrebuje družina, pa še ostane veliko neizkoriščenega prostora. Še bolje bi izgledal s kakšnim večjim stranskim prostorom ali razdelilnikom.
Prtljažna mreža je skratka kar pameten dokup. Veliko je tudi odlagališč recimo v dnu avtomobila v drugi vrsti, pa dva predala pred sopotnikom in velikanska jama v sredinski konzoli. Najboljša oprema poskrbi tudi za zatemnjena stekla, mizice v naslonjalih in boljše prezračevanje druge klopi.
Tisti, ki imajo v mislih še dva dodatna sedeža v avtu, pa bi morali za primerno udobje poseči po podaljšani medosni razdalji L2.
Kot nakazano, je rifter najboljši v vožnji z malo ovinki, nekoliko bolj obložen pa tudi zadnji obesi primerno udobno plavata po asfaltnih nepravilnostih. Vgrajeni 1,5-litrski dizel v testnem avtu je dovolj močan in prožen, da je avto primeren za avtocestno vožnjo. Tam pa se pokaže ena večjih hib, ki jih pri drugih avtih nisem (več) vajen v tolikšni meri - močan piš vetra in znaten vpliv slabše aerodinamike škatlaste oblike na porabo goriva, ki lahko hitro seže vse do osmih litrov. Precej bolj varčen je rifter v medmestni vožnji.
Vzorno sodoben pri asistenčnih sistemih
Rifter je kar sodoben pri razbremenjevanju voznika stresnih situacij. AEB samodejno zaviranje "vidi" tudi pešce. Ima aktivnega asistenta za držanje smeri, ki pa je uporaben le na avtocesti, saj je zunaj nje preveč agresiven pri poskusih odmikanja od narisane sredinske ali desne. Testni rifter je imel poleg bralnika znakov zelo dobro delujoč radarski tempomat, še en koristen in varen pripomoček. Multimedija pa svojo sodobnost med drugim izpričuje z možnostjo priklopa Android ali Apple mobilnikov. Takrat izgine tudi želja po uporabi vgradne navigacije. Zelo pa sem pogrešal kamero, ki je nujna stvar na seznamu doplačil za takšne avtomobile.
Po ceniku je najbolje založen rifter z najmočnejšim dizlom in ročnim menjalnikom vreden 24.500 evrov. Za približno isti denar govorimo o karavanu ali (slabše opremljenem) križancu SUV segmenta. Kdor raje izbere "zaboj" na kolesih, dobre ve, zakaj. Poglejte na oglasnik za številom rabljenih primerkov, da se boste prepričali, kako težko se lastniki ločijo od njih. Med njimi je prav gotovo tudi fantova družina.
Podatki o vozilu (peugeot rifter 1,5 BlueHDI GT line)
Motor: 1.499 cm3, turbodizel
Moč: 96 kW (130 KM) pri 3.750 vrt/min.
Navor: 300 Nm pri 1.750 vrt./min.
Dimenzije (D x Š x V v mm): 4.753 × 1.848 × 1.879, medosna razdalja 2.975
Prtljažnik (v litrih): 850 - 2.693
Poraba na testu: 6,3 litra/100 km (mešani cikel), normni izpust CO2: 118 g/km
Zmogljivosti: 183 km/h, 10,6 sekunde od 0 do 100 km/h
Cena v evrih: od 24.500
Konkurenti: VW caddy, citroën berlingo, opel combo, renault kangoo
PLUSI: videz, notranja prostornost.
MINUSI: šum pri visokih hitrostih in vpliv na porabo.
Ravno sem pomislil na nekaj, kar ste potem zapisali v minusih. Namreč, "183 na uro, kar ni malo" ste zapisali, kar je sicer res, ampak nujna posledica tako majhne končne hitrosti je pa hrup pri 130-140 na avtocesti, ker je… ...prikaži več avto že praktično na meji zmogljivosti. Tudi 130 konjev ni ravno veliko za tako "škatlast" avto. In cena je zagotovo (pre)velika.