Glede na odločnost EU, podpisnice pariškega sporazuma o klimatskih spremembah, ki veleva, da bo EU do leta 2050 postala prvo podnebno nevtralno gospodarstvo in družba, do leta 2030 pa bo emisije EU zmanjšala za vsaj 55 %, se zdi ideja o elektrifikaciji v letu 2021 brez resnejših alternativ. Še posebej po zadnjih opozorilih, ki nam jih v obliki suše, orkanov, toče pošilja narava.
Most do prehoda na popolnoma električna vozila naj bi bili priključni hibridi, ki v teoriji omogočajo dnevne mobilnostne potrebe večine uporabnikov vozil v električnem načinu vožnje, za daljše poti pa vozilo preklopi na hibriden način vožnje.
Priklopni hibridi niso več znanstvena-fantastika
Če so se nam pred leti priključni hibridi zdeli še zelo oddaljeni, so danes resničnost. Vsaj v zahodni Evropi je prodaja večja, pri nas še zaostaja. Morda so tudi zato kljub vse večji razširjenosti danes za številne še vedno tabu tema. Priključni hibridi so predvsem zaradi visoke cene (praviloma so na voljo le najbolje opremljeni) in tudi zelo zmogljivi, priključno-hibridni peugeot 3008 hybrid4 ima kar tri motorje (dva električna - na vsaki osi eden in s tem električni štirikolesni pogon) in zmogljivi bencinski štirivaljnik, na cesti pri nas zelo redki, saj gre za vozila, ki s ceno hitro sežejo nad štirideset tisoč evrov, tak kot je bil naš brez popustov do 50 tisočakov.
Številnih niti ne moti toliko cena, kot to, da morajo prilagoditi način razmišljanja, način uporabe in tudi način prevoza. A po drugi strani plug-in hibridi prinašajo številne prednosti, vožnja je povsem drugačna kot z dizlom, bolj umirjena in manj stresna, hkrati pa je sunek v hrbet med pospeševanjem prav presenetljiv.
Preizkus, kako uporabe je v praksi
Tri tedne smo se družili s peugeot 3008 hybrid4 in preverili njegovo družinsko plat ter preizkusili, ali ga lahko med delavnikom uporabljamo zgolj na elektriko in konec tedna za daljši družinski izlet oziroma pot na dopust.
Bistvo tega avtomobila se skriva v zmogljivi pogonski enoti. Lahko izberete šibkejšo različico z 225 KM in pogonom spredaj, naš testni avto z oznako hybrid4 pa prinaša kombinacijo 1,6-litrski turbo bencinskega motorja s 147 kilovatov moči (200 KM) in dveh elektromotorjev (81 kW spredaj in 83 kW zadaj), vsakemu na eni osi. Moči se ne seštevajo, sistemska moč je 220 kW oziroma 300 KM ter kar 520 Nm skupnega navora in seveda pogon na obe osi AWD. Vse skupaj povezuje samodejni menjalnik e-EAT8, ki je prilagojen čim boljšemu regeneriranju energije nazaj v baterijo.
Visokonapetostna baterija je nameščena pod zadnjimi sedeži in ima kapaciteto 13,2 kWh. V električnem načinu lahko pospešuje vse do 135 km/h, kar je tudi največja hitrost na papirju, ki dovoljuje električno vožnjo, ko svoje doda še zmogljiv bencinski štirivaljnik pospeši vse do 240 km/h, pospešek od 0 do 100 km/h pa je na ravni športnih vozil (5,9 sekunde). To pomeni, da večjih prilagajanj vozilo od voznika ne zahteva.
V praksi boste običajno vozili le na elektriko z občasnim vplivom bencinskega motorja, medtem, ko bo le nenaden pritisk stopalke za plin zagnal vse tri motorje hkrati. V športnem načinu delujejo vsi trije motorji, po zagonu pa začutite močan navor elektromotorja in pomoč bencinskega motorja, moč na vsa kolesa pa prenaša osemstopenjska avtomatika. Pri tem je odlično to, da voznik in potniki ob vklapljanju ali izklapljanju motorjev ne čutijo nikakršnih nihajev ali drugih motenj.
Za koga ni priklopni hibrid?
Kljub temu avta ne priporočam prav vsakomur. Čeprav se avto po avtocesti pelje suvereno, lahko tudi zelo hitro in tiho, pa je za veliko avtocestnih kilometrov cenejši dizel boljša izbira. Predvsem zato, ker se boste s hibridom pogosteje ustavljali na bencinskih postajah. Prostornina posode za gorivo je za 10 litrov manjša kot pri dizlu. Z dodatno težo, ki jo prinašajo baterije, se mora spopadati bencinski motor, kar se pozna na porabi bencina. Sploh, če ste med tistimi, ki po avtocesti vozite nekoliko hitreje.
A vseeno ne računajte na preveliko porabo bencina, tudi, ko je baterija izpraznjena, je poraba bencina v mejah normale zmogljivih bencinskih motorjev, okoli osem litrov na 100 prevoženih kilometrov. Konkretno na poti iz Kamnika do otoka Pag na Hrvaškem je kljub prazni bateriji že ob samem startu, v hibridnem načinu vožnje, poraba po 250 kilometrih poti le sedem litrov na 100 prevoženih kilometrov.
Za tiste, ki živijo v mestih, ali pa migrirate na delo v Ljubljano iz bližnjih mest, pa je avto z vidika porabe goriva in izpusta emisij, že bolj smiselna izbira. V nekaterih evropskih mestih, kjer dovolijo znotraj strogega centra mest vstop le brezemisijskim vozilom, pa je to že skoraj nujna izbira.
Med tednom na elektriko, na dopust na bencin
Sam se vozim v službo iz Kamnika v Ljubljano. Od doma do pisarne imam 24 kilometrov. Peugeot sicer na papirju obljublja doseg 56 kilometrov s polno baterijo, a je v praksi v poletnih mesecih, če ne zapeljete na AC, ob vklopljeni klimi in drugih porabnikih, računat na dobrih 40 povsem električnih brezemisijskih kilometrov. Da bi mi uspelo z nič ali minimalno porabljenega goriva prepeljati iz Ljubljane do Kamnika, je potrebno nekaj znanja o avtomobilu, prilagajanja in doziranja plina. Pri večjih hitrostih, na primer na avtocesti, se v avtomatskem načinu namreč vklopi bencinski motor, v električnem načinu pa energija v bateriji kopni hitro. S pametno vožnjo in pravilno izbiro delovanja oziroma sodelovanja električnega motorja in bencinskega motorja, mi je uspelo na elektriko prevoziti največ 45 kilometrov.
Ker stanujem v hiši (tako kot 3/4 prebivalstva v Sloveniji) in sem baterijo čez noč polnil na hišni vtičnici, v službi v BTC v Ljubljani, kjer je dovolj polnilnih postaj, pa na javni polnilni postaji (max 2 uri na dan), je bila poraba bencina v službo in nazaj med ponedeljkom in petkom praktično nična. Če bi v Kamniku stanoval v bloku pa bi se moral v eno smer vozili na bencin, v drugo pa na elektriko. Tako sem lahko brez težav v električnem načinu opravil še ostale opravke, saj sem v praksi s polnjenjem baterije čez noč doma na hišni vtičnici in dodatno v dveh urah na javni polnilni postaji v času službe, na dan opravil med 70 do 80 brezemisijskih kilometrov. Seveda to pomeni, da je bilo treba ob 22. uri električni priključek avtomobila vključiti v električno vtičnico na dvorišču in ga zjutraj ob 6. uri izklopiti iz napajanja. Takrat je bila baterija napolnjena do 100-odstotkov. Treba je računati tudi na vremenske nevšečnosti. Ko pada dež je treba kabel vzeti iz prtljažnika in ga priključiti na javno polnilnico, kjer so nadstreški le redki. Torej, za razliko od klasičnega hibrida, kjer električni motor le pomaga termičnemu, priključni hibrid zahteva dodatno prilagajanje od voznika.
Ko sem kombiniral pot z napolnjeno baterijo v službo s službeno potjo do Postojne po avtocesti, pa je bila povprečna poraba 4,5 litra bencina na 100 kilometrov poti, kar je izjemno ugodno za tako veliko in zmogljivo vozilo.
Sosedov ne boste zbudili
Priključni hibrid vožnjo serijsko vedno začenja v električnem načinu, kar pomeni, da bo speljevanje vedno neslišno. Avto je kljub masi dveh ton izjemno agilen. Pospešek je primerljiv s športnimi vozili, kar pa je še bolj pomembno je, da vozilo pospešuje zvezno, brez cukanja. Voznik in potniki občutijo sunek v hrbet. Se pa dodatna teža čuti v ovinkih, kjer kljub natančnemu volanu, ki omogoča hitre spremembe smeri, pod prsti ostaja občutek pomanjkanje informacij za popoln nadzor nad vozilom.
S testnim priklopnih hibridom peugeot 3008 hybrid4 smo se odpravili tudi na daljšo vožnjo na otok Pag. Kljub temu, da ima za 125 litrov manj prtljažnika smo vanj spravili večino tistega, kar po navadi štiričlanska družina potrebuje za pot na dopust, nekaj »mehkejše« prtljage pa je svoje mesto našlo v kabini vozila. Pri priklopnem hibridu lahko sicer brez težav na streho namestite strešni kovček in na dodatno kljuko na zadku tudi kolesa. V tem primeru računajte na kakšen liter večjo porabo bencina na 100 kilometrov poti.
Tako kot pri drugih vtičnih hibridih tudi pri Peugeotu 3008 hybrid4 ne morete računati na hitro polnjenje. Se je pa prednost priključnega hibrida na dopustu izkazala tudi v tem, da so nam lastniki hiše, kjer smo najeli apartma, dovolili polnjenje vozila na hišni vtičnici čez noč. Tako smo lahko večino vsakodnevnih poti po bližnjih cestah naredili v povsem električnem načinu.
