Avtomobil je v celoti gledano privlačnega izgleda, lepo leži na cesti in ima dovolj navora. Majhno porabo (6,2) pri dinamični kombinirani vožnji, vendar malenkosti... Za razliko od ostalih peugeotov so pri karavanski tristo osmici skoraj vso upravljanje spravili na ekran za dotik. Izgled armaturne plošče je zato zelo futuristično minimalističen, a ne najbolj praktičen. Pogled predolgo zadržuješ na ekranu, sploh ker ta ni najbolj odziven. Majhen, športni volan naj bi pravzaprav premostil še eno podobno težavo in bil v pomoč voznikom, pa je ni v celoti. Volan naj bi vozniku omogočil, da na prikazovalnike vidi preko njega in ne skozi volan, a temu ni tako, volanski obroč je v, vsaj meni, udobnem položaju za vožnjo, ravno prekrival prikazovalnike. O posebnih, dodatnih ročicah za tempomat tam nekje spodaj na volanskem drogu, pa sploh ne bi izgubljal besed.
Pohvalno je, da je v osnovni opremi tako imenovan paket pomoči vozniku, ki vključuje preklop med dolgimi in zasenčenimi lučmi, opozorilnik na nenamerno menjavo pasu, sistem za prepoznavanje prometnih znakov... Panoramska streha je del paketa dodatne opreme, v katerega spadajo še vzvratna kamera, zagon brez ključa, 18 palčna platišča (v osnovni opremi so 16 palčna), nekateri kozmetični dodatki, digitalni radio in omenjena vodila v prtljažniku. Brez paketa, ki stane 3.905 evrov, bi bil avtomobil preveč povprečen, tako pa se končna cena vozila povzpne na 25.196 evrov.
Dobra stran 308 sw-ja je seveda velik prtljažnik, eden večjih v svojem razredu. Kot več kot odlično rešitev pa moram izpostaviti premične kavlje - kot jih imenuje proizvajalec - za prtljago, ki drsijo po vodilih na dnu prtljažnika, tako da lahko pripneš vso prtljago ali posamezen kos. Žal pa gre za dodatno opremo. Peugeot 308 SW, če začnemo od zadaj, nima veliko konkurence, ampak ker gre bolj za neko karavansko različico limuzine in ne karavana kot takega, na račun razkošja zadaj, trpi sprednji del – predvsem pri že omenjenem prostoru na zadnji klopi.
Rojen za regionalke
Sama vožnja je zelo udobna. Ravno zaradi krajše medosne razdalje (dolžina vozila je manj kot 4,6 metra) se tudi v ovinkih ne obnaša kot karavan. Čeprav ima precej navora, sem pogrešal nekaj kilovatov (agregat 1,6 z 73 kilovati), vendar gre za varčen koncept vozila, ki ga je tako treba tudi jemati. Mnogi pravijo, da je tih, a meni se ni zdel. Pri 130 kilometrih na uro smo v kabini namerili 76 decibelov in tudi zaradi tega sem imel težave pri pogovoru prek bluetootha, sogovorniki me niso slišali.
Če katerih koli vrat ne zapreš povsem, bo avtomobil začel spuščati glasen, živce parajoč zvočni signal in izpisalo se bo opozorilo, da morate zategniti ročno zavoro. Ne vem, koliko nesreč se je zgodilo zaradi ne povsem zaprtih vrat, ampak vseeno mislim, da so pri Peugeotu v tem pogledu pretiravali. Danes so na trgu številne druge (manj kričeče, a varnejše) rešitve, tudi takšne, da avtomobil sploh ne spelje z mesta, če niso vsa vrata povsem zaprta, če že pretiravamo z varnostjo ...
Pohvaliti velja tudi dejstvo, da so Francozi izboljšali ozvočenje in sprejem radia. Napredek je slišen, ampak tu ima Peugeot še ogromno rezerve. Tako bi lahko opisali kar celoten avtomobil. Koncept gre v pravo smer, a še enkrat malenkosti ...