- 82,8 odstotka voznikov je priznalo, da v zadnjih 30 dneh vsaj enkrat niso bili popolnoma osredotočeni na vožnjo.
- Pet sekund pogleda na telefon pri 90 km/h pomeni več kot 120 metrov oziroma nogometno igrišče, prevoženo brez popolne pozornosti na cesto.
- Slovenski vozniki pri uporabi telefona med vožnjo presegajo evropsko povprečje pri več različnih oblikah uporabe.
- Približno 82 odstotkov vprašanih podpira prepoved uporabe telefona v roki za vse voznike motornih vozil.
- Strokovnjaki opozarjajo, da tudi prostoročno telefoniranje in zasloni v avtomobilih lahko nevarno odvračajo voznikovo pozornost.
Voznik je lahko fizično prisoten za volanom, njegova pozornost pa je povsem drugje. Pogled na zaslon, odgovarjanje na sporočilo, iskanje informacij na telefonu ali celo pogovor prek prostoročnega sistema lahko za nekaj trenutkov preusmerijo pozornost s ceste. Prav ti trenutki pa so lahko odločilni.
Na posvetu Javne agencije RS za varnost prometa (AVP) so strokovnjaki iz Slovenije in tujine opozorili, da je odvračanje pozornosti precej širši problem od same uporabe mobilnega telefona in da zgolj kaznovanje voznikov ne bo dovolj. Osrednje sporočilo dogodka je bilo preprosto: "Osredotoči se na cesto."
Direktorica AVP mag. Saša Jevšnik Kafol je opozorila, da smo lahko v prometu fizično prisotni, vendar naša pozornost ni nujno usmerjena v dogajanje pred nami. Mobilni telefon je eden najbolj očitnih motilcev pozornosti, vendar nikakor ni edini. Pozornost lahko preusmerijo tudi pogovor s sopotnikom, upravljanje naprav v vozilu, iskanje predmetov, prehranjevanje, utrujenost ali misli, ki nimajo nič skupnega z vožnjo.
Problem je v tem, da se prometna situacija lahko spremeni v nekaj sekundah. Otrok lahko stopi na cesto, kolesar spremeni smer, vozilo pred nami nenadoma zavre. Voznik, ki v tistem trenutku ni pozoren na dogajanje v prometu, lahko izgubi dragocene sekunde za zaznavanje nevarnosti in odziv.
Telefon uporabljamo, čeprav vemo, da ne bi smeli
AVP je septembra izvedla spletno raziskavo, v kateri je sodelovalo 1.108 voznikov. Rezultati kažejo pomembno razliko med tem, kaj vozniki menijo o varni vožnji, in njihovim dejanskim ravnanjem. Kar 82,8 odstotka sodelujočih je povedalo, da se jim je v zadnjih 30 dneh zgodilo, da za trenutek niso bili popolnoma osredotočeni na vožnjo. Pri 32,3 odstotka se je to zgodilo občasno ali pogosteje, le 16,2 odstotka pa jih zagotovilo, da se jim to še ni zgodilo..
Posebej zgovoren je podatek o telefonu. 46,2 odstotka vprašanih je kot vizualni motilec pozornosti prepoznalo mobilni telefon oziroma dogajanje na njegovem zaslonu. Že zvonjenje, vibriranje ali prikaz obvestila lahko sproži željo, da bi voznik takoj preveril, kaj se dogaja.
V zadnjih 30 dneh je 26 odstotkov sodelujočih priznalo, da so med vožnjo vsaj enkrat vzeli telefon v roke zaradi pregledovanja sporočil, družbenih omrežij ali drugih vsebin. Približno četrtina jih je telefon uporabljala za brskanje po spletu, 32 odstotkov pa je pisalo oziroma odgovarjalo na sporočila.
Telefon pa ni edini problem. 48,8 odstotka sodelujočih je poročalo, da so med vožnjo opravljali tudi druge dejavnosti, ki niso povezane z vožnjo. Raziskava tako potrjuje, da je odvračanje pozornosti precej širše od vprašanja, ali voznik uporablja telefon.
Tudi prostoročno telefoniranje ni brez tveganja
Eden pomembnejših poudarkov posveta je bil, da prostoročno telefoniranje ni enako varni vožnji. Čeprav voznik telefona ne drži v roki in zato ne krši pravil, pogovor še vedno povečuje njegovo kognitivno obremenitev in lahko odvrača pozornost od dogajanja na cesti.
To potrjujejo tudi podatki mednarodne raziskave ESRA, ki jo je predstavila Uta Meesmann z belgijskega inštituta VIAS. V tretji izdaji raziskave, izvedeni leta 2023, je sodelovalo več kot 37.000 udeležencev iz 39 držav. Slovenski vozniki so se pri vseh treh spremljanih oblikah uporabe telefona, telefoniranju z napravo v roki, branju sporočil oziroma preverjanju družbenih omrežij ter prostoročnem telefoniranju, uvrstili nad evropsko povprečje.
Zanimivo je, da večina ljudi takšnega ravnanja ne ocenjuje kot sprejemljivega. Uporabo telefona v roki in branje sporočil med vožnjo kot sprejemljivo ocenjuje manj kot pet odstotkov vprašanih. Kljub temu se takšne stvari dogajo.
Med bolj izpostavljenimi skupinami so mladi, predvsem mladi moški. Podatki ESRA kažejo, da mlajši vozniki pogosteje posegajo po telefonu med vožnjo kot starejši. Hkrati je podpora prepovedi uporabe telefona v roki zelo visoka. V Sloveniji jo podpira približno 82 odstotkov vprašanih.
Pet sekund pomeni več kot 120 metrov
Policija opozarja, da že zelo kratek pogled na telefon pomeni veliko tveganje. Če voznik pri hitrosti 90 km/h pogleda na zaslon za približno pet sekund, v tem času prevozi več kot 120 metrov. To je dolžina nogometnega igrišča. Vozilo se torej premika, voznik pa velik del te razdalje ne spremlja dogajanja na cesti.
Damjan Skok iz Policije je opozoril, da zakonodaja zajema širok nabor ravnanj, ki lahko vplivajo na voznikovo pozornost. Za uporabo telefona v roki med vožnjo je predpisana globa 250 evrov in tri kazenske točke, vendar sama višina sankcije problema ne rešuje.
Policija se pri nadzoru srečuje tudi z dejstvom, da vozniki uporabljajo vedno več naprav. Poleg mobilnih telefonov so v avtomobilih zasloni infozabavnih sistemov, navigacije in številne druge funkcije. Tehnologija, ki naj bi vozniku pomagala, lahko tako postane nov nevaren vir odvračanja pozornosti.
Policija zato išče tudi tehnološke rešitve za učinkovitejši nadzor. Ena od možnosti je uporaba kamer, ki lahko zaznajo uporabo mobilnega telefona v vozilu. Pri tem pa se pojavljajo vprašanja tehnične izvedljivosti, zasebnosti, kakovosti posnetkov in zakonodaje.
Španija nadzor preizkuša z umetno inteligenco
Zanimiv primer iz Španije je predstavil David Fernández Sifres iz španskega Nacionalnega centra za avtomatizirano obravnavo prometnih prekrškov. V Španiji so leta 2024 zabeležili 1.373 prometnih nesreč s smrtnim izidom, pri približno 406 pa je bila kot neposreden dejavnik ugotovljena uporaba mobilnega telefona. To pomeni približno 30 odstotkov vseh smrtnih nesreč.
Španci zato uporabljajo avtomatiziran nadzor. Sistem fotografira vozila, ki peljejo mimo nadzornih kamer, nato pa umetna inteligenca na centralnem strežniku oceni, pri katerih posnetkih obstaja verjetnost kršitve. Šele nato fotografije pregledajo ljudje.
Takšen pristop rešuje eno največjih težav avtomatiziranega nadzora: kamera lahko posname ogromno vozil, človek pa ne more pregledati vseh fotografij. Umetna inteligenca zato opravi začetno selekcijo, nato sledi človeška preverba.
Sistem deluje od leta 2019. Leta 2025 so v Španiji pregledali 2.804 morebitnih kršitev in izvedli 2.011 kazenskih postopkov. Na odločitve je ugovarjalo le približno štiri odstotke voznikov. Španci želijo število nadzornih kamer postopoma povečati, cilj pa ni le več kazni, temveč predvsem večja verjetnost odkritja, zaradi katere se voznik sploh ne bi odločil za nevarno uporabo mobilnega telefona.
Kazen sama po sebi ne spremeni vedenja
Prav tu se je odprlo pomembno vprašanje, če kazni in povečan nadzor zadostujejo? Dr. Leanne Savigar-Shaw z angleške univerze Staffordshire opozarja, da njene raziskave kažejo, da je nadzor pomemben, vendar sam po sebi ne zagotovi varnejšega vedenja.
V raziskavi med vozniki v Angliji in Walesu so udeležence vprašali, kaj bi storili, če bi jih policija zalotila pri uporabi telefona v roki. Približno 40 odstotkov jih je odgovorilo, da bi telefon prenehali uporabljati. Toda 35 odstotkov bi jih uporabo telefona v roki le zamenjalo s prostoročnim telefoniranjem.
In prav v tem je past. Če zakon prepoveduje uporabo telefona v roki, prostoročno telefoniranje pa dovoljuje, lahko kaznovanje voznika povzroči zgolj premik iz nezakonitega v zakonito, vendar še vedno nevarno vedenje.
Tudi prostoročni pogovor namreč poveča kognitivno obremenitev. Voznik lahko sprejema slabše odločitve glede hitrosti, spregleda pomembne informacije iz okolja ali »pogleda, vendar ne vidi« nevarnosti, ker njegovi možgani v tistem trenutku ne obdelajo vseh informacij.
Problem niso več samo telefoni
Evropski svet za prometno varnost (ETSC) je opozoril na še en hitro rastoči problem – zaslone v avtomobilih. Jenny Carson iz ETSC je poudarila, da se v vozilih pojavlja vse več zaslonov, prek katerih mora voznik upravljati različne funkcije. Za razliko od mobilnega telefona so ti sistemi pogosto vgrajeni v avtomobil in jih proizvajalci predstavljajo kot del sodobne vozniške izkušnje. Toda tudi uporaba zaslonov lahko pomembno vpliva na reakcijski čas. Nekateri načini interakcije z zaslonom so lahko celo bolj moteči kot pisanje sporočila na telefonu.
To odpira novo vprašanje za zakonodajalce. Ali bi morali varnostni sistemi in predpisi obravnavati tudi odvračanje pozornosti, ki ga povzroča sama tehnologija v avtomobilu? Sodobni avtomobili imajo številne asistenčne sisteme, vendar ti ne morejo nadomestiti pozornosti voznika. Vozilo lahko opozori na nevarnost ali pomaga pri zaviranju, ne more pa zagotoviti, da bo voznik v vsakem trenutku razumel, kaj se dogaja okoli njega.
Od kazni k prometni kulturi
Podatki ESRA kažejo, da je uporaba telefona med vožnjo prisotna v vseh delih Evrope. Viden je tudi trend prehoda od telefoniranja z napravo v roki k prostoročnemu telefoniranju. ETSC zato med priporočili izpostavlja vključevanje tematike odvračanja pozornosti v izobraževanje voznikov, preventivne kampanje ter učinkovitejši nadzor. Pomembno pa je, da voznik razume, zakaj je določeno ravnanje nevarno.
Savigar-Shaw je izpostavila tudi psihološki vidik. Voznik ima danes možnost, da je ves čas povezan. Telefon je ob njem, tehnologija omogoča takojšen odziv, razlogi za uporabo pa so lahko zelo različni: služba, družina, strah, da bo kaj zamudil, družbena omrežja ali prepričanje, da "gre samo za nekaj sekund".
Preventiva mora zato nagovoriti prav te razloge. Voznik ne bi smel odložiti telefona samo zato, ker se boji policista ali kamere, temveč zato, ker razume, da je takšno ravnanje pravilno.
vazno da v avtih ni vec fizicnih gumbov, da so ekrani cez celo armaturko, da prakticno si lahko sovoznik sam rihta kaj mu ekran prikazuje pa magari filme al pa igra igrce, da se si ti ekrani ponoci odsevajo na… ...prikaži več stranske sipe......ampak problem pa je drzat telefon na usesu za tisto minuto ali pa dve .... jaooooo