Vozniški izpit ni pravica, ampak diploma

Pri AVP bodo prevetrili proces opravljanja izpita. "Vozniški izpit ni pravica, kot to danes marsikdo misli, temveč diploma, potrdilo o znanju. Tega znanja pa se ne bo več dalo pridobivati tako kot zdaj,“ o problematiki šol vožnje pravi Franc Pojbič.

Evropska unija je v študiji izpred dveh let Slovenijo uvrstila na zadnje mesto glede teoretičnega znanja kandidatov, čeprava ga v prvem poskusu opravi okoli 80 odstotkov kandidatov. "Mladi izpit jemljejo preveč zlahka, se nanj ne pripravljajo. To se kaže tudi v zgolj 54-odstotni uspešnosti kandidatov na prvem praktičnem preizkusu. V Avstriji je denimo več kot 75-odstotna,“ razlaga in nadaljuje: "Slabo znanje se kaže v vsakdanji kulturi na cestah, pri vsakdanji objestnosti voznikov, izsiljevanju in podobnem.“ 

Pole le še do konca leta

Slovenija je po njegovih besedah edina država v Evropi, kjer se teoretični del izpita rešuje na polah. Zato bodo v začetku oktobra že prvi testi v elektronski obliki, pole pa bodo veljavne le še do konca leta. Pripravili bodo 2.500 vprašanj, ki bodo v bazi in ki jih bo računalnik na testu naključno izbral. "Ne bo se več mogoče naučiti deset pol na pamet in narediti teoretični del. Ne bo se mogel ponoviti dogodek iz Celja, ki sem mu bil priča, ko se je gospa iz Albanije pole, ki ji jih je dal inštruktor, naučila na pamet, čeprav ni znala govoriti slovensko." Meni, da bo zaradi sprememb odstotek tistih, ki v prvem poskusu opravijo teoretičen del, z 80 odstotkov padel na 30, ker bodo kandidati še vedno mislili, da ga lahko opravijo z levo roko.

Le še 13 od 26 izpitnih centrov

Napovedal je tudi modernizacijo in reorganizacijo izpitnih centrov ter poudaril, da jih ne bodo ukinjali, čeprav bodo z elektronskimi učilnicami opremili le 13 od 26 lokacij, kjer je zdaj mogoče opraviti izpit. To bo financirala agencija, ki bo za to odštela 70 tisoč evrov. Izpitov, kot kaže, ne bo več mogoče opraviti v Trbovljah, Velenju, na Jesenicah, v Ajdovščini, Brežicah, Črnomlju, Idriji, Ilirski Bistrici, Kočevju, Litiji, Ormožu, Sežani in Tolminu.

To bodo storili zato, ker v "podeželskih" izpitnih centrih primanjkuje semaforiziranih (teh ni v Ilirski Bistrici) in krožnih križišč (teh nimajo v Ormožu in Tolminu), cest z več prometnimi pasovi, priključkov na avtocesto, zato je tudi uspešnost kandidatov v "podeželskih" centrih za približno četrtina višja. Brežice, ki na primer izpolnjujejo vse pogoje glede prometne infrastrukture, pa bodo ostale brez centra, ker ni ekonomsko upravičeno, da na leto izpit opravi le 300 kandidatov. 

Porazno stanje v šolah vožnje

V izrednem nadzoru 12 šol vožnje je sicer le ena izpolnjevala vse pogoje. Odkritih je bilo veliko nepravilnosti. Pojbič opozarja, da bo treba narediti veliko na področju odnosa inštruktorjev. "S policijo smo zaznali primere, da so se poleg kandidatov prevažali neprivezani, med vožnjo so telefonirali, da ne govorim o primeru pijanega inštruktorja, zadnji tak primer je bil na Ptuju. Zelo me moti, da marsikateri ne uporablja slovenščine pri komuniciranju s kandidati. Šola vožnje je pooblaščena s strani države , zato se mora uporabljati slovenski jezik,“ dodaja Pojbič, ki izpostavlja tudi popolnoma neurejene dokumentacije, izpitni kartoni so med pregledom ležali v škatlah pod mizo, table s prometnimi znaki so bile še iz Jugoslavije, avtomobili pa so bili umazani in nevzdrževani.

Odgovornost tudi na starših

Zaradi vseh naštetih nepravilnosti bodo vzpostavili nov program kakovostne priprave na izpit v šolah vožnje. Računajo tudi na sodelovanje staršev, ki otroka ne smejo vprašati, kako bo najlažje dobil izpit, ampak kako se bo nanj čim bolje pripravil. "Sam kot starš ne bi upal dati ključev v roke svojemu otroku, ki je izpit dobil po bližnjici in brez pravega znanja," pravi sogovornik.