Predor kot rešitev za Vršič

Ker je bila cesta prek 1611 metrov visokega prelaza od leta 2000 dalje v zimskih mesecih v povprečju zaprta kar 51 dni, se na direkciji RS za ceste sprašujejo o smiselnosti vzdrževanja prevoznosti ceste v zimskem času. Po njihovem mnenju je v ostrih razmerah odprtje ceste neracionalno, saj se povzroča velika škoda na objektih zaradi soljenja, poleg tega pa ob večjih količinah novozapadlega snega cesti pretijo snežni plazovi. V preteklosti je bila zato po navadi zaprta, po mangartskem plazu leta 2000 pa je na zahtevo oziroma pritiske javnosti cesta odprta skozi vse leto, če le ni nevarnosti snežnih plazov.

Na direkciji so sicer v letih 2006 in 2007 izdelali idejna projekta rekonstrukcije regionalne ceste od Bovca prek Vršiča in naprej po tako imenovani Ruski cesti z ukrepi za zagotovitev celoletne prevoznosti. Na obstoječi trasi bi tako postavili dve galeriji, zaščitne mreže, sisteme za nadzorovano proženje snežnih plazov in drugo zaščito, kar bi po predračunski vrednosti stalo 42 milijonov evrov.

Bovška občina bi raje predor
Bovška občina se z rešitvijo direkcije ne strinja, zato je predlagala 1,3 kilometre dolg predor. Bovški župan Danijel Krivec je dejal, da bi gradnja predora po prvih ocenah stala okoli 20 milijonov evrov in bi bila na dolgi rok cenejša in ustreznejša rešitev, tudi za okolje, saj območje Vršiča leži v Triglavskem narodnem parku. S predorom, ki bi pot prek prelaza skrajšal za približno petnajst minut, bi se lahko povečal turistični obisk na Bovškem, za številne domačine pa je jeseniška bolnišnica bližje od tiste v Šempetru pri Gorici.

Bovška občina je idejno študijo o gradnji predora že poslala na direkcijo in družbo za državne ceste. Zdaj čakajo na sestanek, na katerem bi strokovno pregledali obe različici. Na direkciji pa predloga podrobneje niso komentirali, ampak so le pojasnili, da je ljubljanski urbanistični zavod že leta 2005 izdelal študijo s tremi različicami predora.

Predor pod Mrzlico tudi šele ideja
Tudi prebivalci Trbovelj in Hrastnika ter drugih okoliških krajev si že več let želijo predor, ki bi potekal pod Mrzlico in povezal Zasavje z avtocestnim križem, posledično pa tudi Savinjsko dolino z Novim mestom. Tako imenovani deveti scenarij tretje razvojne osi z omenjenim predorom bi bil odličen za razvoj regije, vendar pa za zdaj ostaja iluzija, saj mora ministrstvo za okolje in prostor najprej določiti traso ceste.