Vendar ni vsak računalnik dober za takšno odgovorno nalogo. Lahko se ozremo v preteklo leto in vidimo, kako zelo pomembni so IT-sistemi. Če se podjetje loti postavitve IT okolja z levo roko, si lahko na glavo nakoplje več problemov kot dobrega. »Če podjetju pade sistem, lahko ob izgubi dragocenih podatkov v skrajnem primeru tudi zapre svoja vrata,« pravi Gregor Gorenc, vodja skupine za IT rešitve v podjetju Anni. Nemalokrat namreč zlasti manjša podjetja ne vidijo pomembnosti dovršenega IT okolja. Zato želijo na tem področju čim več privarčevati in iščejo ugodnejše rešitve, ki pa v primeru težav pogosto zatajijo.
»Dokler sistem deluje brez odpovedi, zlasti, če je to več let, se ne sprašuješ o tem, kako dobro je postavljen. Pomembno je le da deluje. A ko v neustrezno vzdrževanem sistemu enkrat poči, nastopita kaos in panika. Morda se da sisteme postaviti nazaj, a je cena običajno visoka. Lahko pa je še višja ob izgubi podatkov,« opozarja Gorenc.
Na podlagi raziskave analitskega podjetja IDC, se je pred desetimi leti na svetu ustvarilo približno 2 zetabajta – to je 2 milijardi terabajtov – digitalnih informacij. Če bi te podatke razdelili na USB ključe s kapaciteto enega gigabajta, bi lahko z njimi postavili linijo, ki bi tekla vzdolž 184 milijonov nogometnih igrišč. Danes se na svetu ustvari že za 4 zetabajte podatkov. Informacijska infrastruktura je zatorej eden ključnih faktorjev za uspešnost podjetja. Predstavlja namreč hrbtenico poslovanja, saj vse več delovnih procesov poteka v digitalni obliki. Postavitev optimalnega in funkcionalnega IT-okolja zato zahteva veliko specifičnih znanj.
Nov dan, nova varnostna grožnja
Niti za zdrava IT-okolja ne obstaja 100-odstotna zaščita. Vsak sistem je izpostavljen tako fizičnim, kot programskim grožnjam. Če se v podjetju zgodi nesreča, ki poškoduje opremo, na primer požar, lahko hitro ostane brez ključnih podatkov, ki jih potrebuje za poslovanje. Podobno tudi pri odpovedi oziroma okvari katere od komponent, zlasti starejših in slabo vzdrževanih sistemov. Z ustrezno infrastrukturo in urejenimi varnostnimi kopijami na drugih strežnikih se tej nevšečnosti lahko izogne.
Še več je groženj programske narave. Zlonamerna koda pogosto že v prvem napadu cilja na varnostne kopije in se šele nato na glavni vir. Med bolj poznanimi so t. i. izsiljevalski virusi, ki zašifrirajo podatke na določenem sistemu. V teh primerih navadno zlonamerni napadalci žrtvi ponudijo možnost odkupa ključa v obliki kriptovalut, cena pa je navadno odvisna od velikosti podjetja. Če podjetje nima ustrezno urejenih in zaščitenih varnostnih kopij, jim navadno kaj dosti drugega od plačila ne preostane, če želijo poslovati naprej.
Nenazadnje pa, kot pravi Gregor Gorenc, morda celo največjo grožnjo predstavlja človek. Ta je v veliko primerih tisti, ki nič hudega sluteč spusti virus v sistem. Ali pa je zaradi naivnega ravnanja žrtev phishinga oziroma t. i. spletnega ribarjenja, kjer se napadalec prek zaposlenega dokoplje do ključnega podatka, na primer gesla, ki mu omogoči enostaven dostop do sistema. Konec koncev pa lahko sistem s podatki »napade« tudi kdo od zaposlenih iz škodoželjnosti, če je nezadovoljen s svojim položajem v podjetju.
V članku na portalu Tehnozvezdje najdete še konkretne nasvete glede varnostnega kopiranja pomembnih podatkov.
