Kot smo že poročali, z državnim prostorskim načrtom za nadgradnjo železniške proge Ljubljana–Kranj niso zadovoljni niti prebivalci Mednega in Stanežič. Na nas se je v njihovem imenu obrnila tamkajšnja prebivalka. Kot je povedala, tamkajšnji prebivalci o trasi hitre železniške proge, ki bo potekala mimo njih, niso bili ustrezno obveščeni. Za traso naj bi izvedeli šele, ko so se začele izvajati geološke raziskave. Ob tem je izpostavila, da nova evropska direktiva zahteva najširšo participacijo ljudi v vseh fazah odločanja, kar tukaj ni bilo upoštevano.
"Zavedamo se pomena obveščanja javnosti in s tem zagotavljanja transparentnosti pri vseh večjih projektih, kar tudi dosledno počnemo. Glede na specifičnost državnega prostorskega načrta za železniško progo pa je vloga obveščanja predvsem v rokah države oziroma državnih organov," so nam glede tega odgovorili iz Oddelka za urejanje prostora Mestne uprave Mestne občine Ljubljana (MU MOL) ter Službe za lokalno samoupravo MU MOL in dodali: "Predstavitev osnutka DPN in pridobivanje mnenj občanov sta ključnega pomena za uspešno izvedbo projekta, zato smo MNVP predlagali, da obvesti tudi četrtne skupnosti, skozi katere načrtovani poseg poteka in jim v ta namen poslali seznam četrtnih skupnosti. Z javnim naznanilom so četrtne skupnosti občane seznanile po ustaljenem komunikacijskem kanalu, to je z objavo v oglasnih vitrinah. Nekatere četrtne skupnosti so novico objavile tudi na svojo spletno stran in profil na Facebooku." Čeprav gre za državni prostorski načrt, so informacije o pričetku javne razgrnitve objavili tudi na spletni strani MOL.
"V skladu z veljavno prostorsko zakonodajo je bila od 20. aprila do 25. maja 2016 javno objavljena dopolnjena pobuda za nadgradnjo železniške proge Ljubljana–Kranj–Jesenice–državna meja. Sklep Vlade RS o pripravi državnega prostorskega načrta (DPN) za nadgradnjo omenjene proge, sprejet 1. marca 2018, je temeljil na dogovorih iz prostorske konference ter predlogih javnosti. S tem sklepom je prenehal veljati načrt za novo progo iz leta 2012. Junija 2023 je Vlada RS na pobudo za delitev načrtovanja sprejela sklep o pripravi DPN za odsek Ljubljana–Kranj/Naklo. Usklajevanje rešitev s predstavniki občin Ljubljana, Medvode, Škofja Loka, Kranj in Naklo je potekalo skozi celoten proces priprave strokovnih rešitev. Od 10. junija 2024 poteka javna razgrnitev predloga DPN in okoljskega poročila, ki bo trajala do 26. julija 2024. Vse občine so prejele tiskane izvode gradiva in bile seznanjene z rešitvami. Ministrstvo za naravne vire in prostor je gradivo objavilo na spletnem portalu GOV.SI, občine pa same obveščajo krajane," pa so glede obveščanja odgovorili z Direkcije za infrastrukturo. Ob tem so izpostavili, da je javnost imela oziroma še ima možnost podajati vprašanja, predloge in pripombe na razgrnjeno gradivo tako na javnih obravnavah kot pisno. "Strokovni odgovori bodo podani na vse pripombe. Če bi se po javni razgrnitvi rešitve bistveno spremenile, bo sledila ponovna javna seznanitev s spremenjenimi rešitvami," so zapisali.
Gorenjska železnica.
Bodo zaradi železnice ukinjena najboljša kmetijska zemljišča?
V Mednem in Stanežičah poudarjajo, da trasa poteka po najboljših kmetijskih zemljiščih in na območju vodovarstvenega območja visoke stopnje. Poleg tega naj bi proga potekala le nekaj deset metrov od hiš, postavljena pa naj bi varovalna ograja, ki je precej nižja od tiste ob avtocesti, čeprav naj bi vlaki po novi železniški progi peljali okrog 160 kilometrov na uro.
"Proga bo na zavoju v Stanežičah po novem potekala v premi neposredno pod Medanski hrib. Pred tem bo prečkala degradirana območja gramoznice in nelegalnih deponij. Ta območja bodo v sklopu tega DPN revitalizirana. Sam pokrit vkop bo zasnovan na način, da bodo kmetijska zemljišča povrnjena v prvotno stanje. Ob tem je treba omeniti, da se bo s spremembo trase Medno v celoti razbremenilo železnice," pa poudarjajo na Direkciji.
Ob vstopu v pokriti vkop pa bo železnica res poteka v bližini nekaj stanovanjskih hiš. Železniška proga bo od najbližje hiše oddaljena približno 30 metrov, od naslednje najbližje pa 100 metrov. "Za celoten odsek proge je bila izvedena študija hrupa, na podlagi katere je predvidenih več kot 14 kilometrov protihrupnih ograj (danes ni nobene) in več kot 120 objektov s pasivno zaščito (menjava stavbnega pohištva in drugi ukrepi), in sicer vse z namenom, da bodo objekti zaščiteni v skladu s standardi o varovanju zdravja. Višina ograje bo do 2,5 metra, oblikovana bo ob upoštevanju ambientalnih in krajinskih značilnosti tamkajšnjega prostora," glede ograje pojasnjujejo na Direkciji.
Tamkajšnja prebivalka, ki se je obrnila na nas, je še povedala, da naj bi bila po njenih podatkih rekonstruirana sedanja regionalna cesta Medvode- Ljubljana, ukinjena pa naj bi bila cesta v zaledju pri Stanežičah. "Skladno s splošnimi principi umeščanja novih linijskih objektov nobena cesta ne bo ukinjena, temveč bo bodisi nadomeščena/prestavljena ali pa bo na glavni progi izvedeno izvennivojsko križanje v smislu podvoza ali nadvoza. Enako velja za ceste v Stanežičah," odgovarjajo z Direkcije.
Prebivalci imajo rešitev
Prebivalci Mednega in Stanežič imajo predlog, ki bi vse omenjene težave po njihovem mnenju odpravil. Predlagajo, da se namesto gradnje nove trase obstoječa železniška proga optimizira, kar bi zmanjšalo vpliv na okolje in izboljšalo prometne povezave brez večjih posegov. Po njihovih besedah bi tako lahko dosegli podobne rezultate brez uničevanja narave in motenja lokalnega prebivalstva.
Na Direkciji pa teh predlogov ne podpirajo, saj bi jih težko podpreti s številkami. "Trasa bo za skoraj 10 % krajša od sedanje, od tega jo bo 43 % potekalo pod površjem, zatorej ne bo vplivov na okolje in prostor oziroma bodo zanemarljivi. V primeru nadgradnje in drugega tira ob obstoječi progi v tem delu, bi ob obstoječi progi bilo potrebno nekaj objektov odstraniti zaradi gradnje ali pa zaradi pričakovanih prekomernih obremenitev med obratovanjem, saj se 8 objektov nahaja neposredno ob progi. S sprostitvijo železniškega koridorja skozi Medno se bodo sprostile številne prometne povezave. Je pa res, da se lahko na območju opuščenega dela železniške proge ustvarijo tudi nove povezave," so zapisali v odgovoru.
"Razvoj železniške infrastrukture je ključen za izboljšanje mobilnosti in povezljivosti v regiji. Pri načrtovanju sodelujemo z državo. Glede predvidene trase hitre železnice Kranj–Ljubljana se zavzemamo za iskanje rešitev, ki bodo v največji možni meri upoštevale in zaščitile javni interes," pa so zapisali na MOL.
Dizelski vlak Stadler Flirt.
NE bo
SŽ so nacionalna sramota!
ko se obcani lotijo stroke… hocejo porivat ne da bi vstopili.