Kot je znano, je vlada letošnje leto 2022. v spomin na 150. obletnico rojstva Jožeta Plečnika, enega največjih slovenskih arhitektov, razglasila za Plečnikovo leto. V Gorenjskem muzeju so ob tej priložnosti pripravili razstavo, na kateri predstavljajo dela Jožeta Plečnika na Gorenjskem, s posebnim poudarkom na delih, ki jih je ustvaril oziroma oblikoval sam ali pa ob sodelovanju s svojimi učenci v Kranju.
Plečnik, ki je na osi Dunaj – Praga – Ljubljana deloval od konca 19. pa vse do petdesetih let 20. stoletja, je največji pečat zapustil v Ljubljani, ki se zaradi tega pogosto omenja tudi kot Plečnikova Ljubljana.
Svoj pečat pa je pustil tudi v Kranju. Pobudo in potrebo za ureditev Kranja je po 2. svetovni vojni izrazil široko kulturno razgledani Črtomir Zorec. Leta 1936 je Jože Plečnik sodeloval pri načrtovanju vile Bežek na Koroški cesti v Kranju. Plečnikov povojni opus pa je vseboval dve izvedbi in dva večja načrta: adaptiral je Prešernovo gledališče (1950–1953), uredil in opremil Roženvenski klanec (1954–1955), napravil načrt za preureditev Prešernove hiše (1953), načrt za nov most čez Kokro (1950) in predložil načrt za novo kranjsko mestno hišo (1955), so med drugim iz Gorenjskega muzeja zapisali v vabilu na razstavo.
Avtorica razstave, kustosinja Gorenjskega muzeja, umetnostna zgodovinarka Ana Debeljak je v pogovoru za Žurnal24 pojasnila, da je po doslej znanih podatkih na Gorenjskem 44 Plečnikovih spomenikov, veliko pa je sakralnih predmetov, ki jih je oblikoval kot globoko veren kristjan pogosto brezplačno oziroma pro bono. Med zanimivejše sodijo Plečnikove jaslice, ki jih hranijo v Muzeju jaslic na Brezjah, pa tudi liturgična oprema, kot so na primer mašni kelihi. Pet kelihov in ciborij iz Radovljice, Nevelj, Kamnika in Mengša si bo mogoče ogledati na razstavi v Kranju.
Kustosinja pa pri vsem tem opozarja, da mnogo teh del, pod katere se podpisujejo Plečnik in njegovi učenci, ne bi bilo, če ne bi svojega dela izvrstno opravili mojstri. "Plečnika brez mojstrov ne bi bilo," je poudarila.
O tem, kako so ohranjena Plečnikova dela, pa je že druga zgodba. V Kranju vsem na očeh je Bežkova vila, katere pročelje nezadržno propada. Boljši časi pa se, kot je slišati, obetajo paviljonoma Jožamurka in Brezjanka v Begunjah, kjer naj bi se pristojni na občini Radovljica in Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije vendarle dogovorili za izdelavo konservatorsko-restavratorskega načrta za oba paviljona še v letošnjem letu. Po pridobitvi projektne dokumentacije pa naj bi v letu 2023 začeli z gradbenimi deli za stabilizacijo plazovite brežine na območju paviljona Jožamurka.
Na Bukovškem polju pri Dolenji vasi v občini Železniki stoji Plečnikov spomenik v obliki kapelice (na fotografiji zgoraj), posvečen 338 padlim borcem in žrtvam fašističnega nasilja iz Selške doline in devetnajstim talcem, ustreljenim prav na tem mestu 14. julija 1943. Spomenik je zasnoval arhitekt Plečnik, slovesno so ga odkrili leta 1950. Na njem je zapisan verz: ŽRTVAM/VSAK IZMED NAS/JE KLAS/ZA VAS ZORIMO/KJERKOLI TROHNIMO. Vlada je spomenik, s katerim upravlja Občina Železniki, junija 2016 razglasila za kulturni spomenik državnega pomena.
Plečnikovo razstavo v Mestni hiši na Glavnem trgu 4 v Kranju, ki sodi pod Gorenjski muzej, si je mogoče ogledati do konca junija vsak dan od 10. do 18. ure. Le ob ponedeljkih ne, ker je muzej zaprt.
