Razstava kranjskega ZVKDS, slovesno so jo slovesno odprli tik pred koncem leta 2022, to je leta, ki je bilo ob 150-letnici rojstva tudi posvečeno arhitektu Jožetu Plečniku, prinaša pregled tistih Plečnikovih del na Gorenjskem, ki sodijo pod okrilje Območne enote Kranj: tako je zares veliko del iz Kamnika in okolice, ne pa iz Škofjeloškega, saj to sodi pod Območno enoto Ljubljana. Posebna odlika razstave je predstavitev konservatorskih posegov, ki so se zvrstili na Plečnikovi dediščini, in tudi opis stanja oziroma razmer, v kakšnem so ti predmeti zdaj. Zelo dragocena so priporočila konservatorjev, kako naj se v prihodnje ohranjajo Plečnikova dela, zato je, kot je bilo slišati ob odprtju, ta razstva zares edinstvena.
Gorenjska je drugo največje središče Plečnikovega ustvarjanja na Slovenskem. Večina njegovih del je na Gorenjskem nastajala med letoma 1950 in 1957 in sodijo v čas njegovega najzrelejšega ustvarjanja. Nekaj jih je nastalo tik pred njegovo smrtjo leta 1957.
To obdobje po 2. svetovni vojni je bilo povezano z obdobjem, ko je bilo treba na novo zgraditi porušeno domovino, ko je primanjkovalo hrane, obleke in drugih najosnovnejših dobrin za življenje. Hkrati je to bil čas, ko so bila največja Plečnikova dela že izvedena oziroma so bila v poteku.
"Kljub visoki starosti, osebnim in strokovnim okoliščinam se je Plečnik vsakega novega projekta lotil z zanj značilno ustvarjalno silo in nepremagljivo vnemo. V tem obdobju so ga najbolj zanimale naloge kot so spomeniki, cerkve in nagrobniki, kjer je simbolna vrednost presegala utilitarnost. Vedno znova je želel, da bi bila njegova dela razumljiva ne zgolj peščici strokovnjakov, ampak kar najširši publiki, torej tistim, ki jim je bila arhitektura namenjena," je poudarila vodja projekta, umetnostna zgodovinarka mag. Maja Avguštin.
Za razstavo, ki so jo intenzivno v Kranju pripravljali tri mesece, so pregledali literaturo in arhivsko gradivo. Nekateri načrti in rešitve so sploh prvič predstavljeni. Še zlasti je mag. Maja Avguštin izpostavila načrte za železniško postajo v Kamniku.
Ob študiju gradiva so konservatorji med drugim našli zanimivo Plečnikovo dopisovanje z naročniki in mojstri, ki so zanj izdelovali opremo. "V pismih je mogoče sleditih tehničnim napotkom in dogovorom in tudi drobcem življenskih modrosti, zato smo posamezne in posebej živahne misli predstavili z izbranimi citati. Na lesenih kockah so skopirana pisma, tudi prevedena, ker je ponekod tudi težko razumljiv."
Kot je poudarila mag. Maja Avguštin, je Plečnik različne tehnike vsakič uporabil malo drugače. Domiselno je namreč uporabil rečne prodnike, lesene čoke, rabljene betonske izdelke, kamnite lomljence ... Vse je nadgradil z umetno kovanimi izdelki, pasarskimi elementi in rezbarijami. Po drugi strani pa je možno opaziti tudi izjemno vdanost, zaupanje in marsikatera odrekanja sodelavcev in mojstrov, ki so z izjemno potrpežljivostjo in predanostjo sledili arhitektovi ideji in jo skozi materiale oživeli in osmislili.
Kljub skromnim okoliščinam so Plečnikove arhitekturne rešitve bogate in kompleksne v svoji ideji, sporočilu in izvedbi. S takoimenovanimi postopki reciklaže je na novo uporabil elemente starejše cerkvene opreme ter marsikatere odvečne, zavržene kose iz starejših stavb. Z novo uporabo je te znova na novo osmislil, jim dal novo vrednost in pomembno duhovno sporočilo. Najobsežnejši tak primer na Gorenjskem je prenova cerkve sv. Benedikta v Stranjah pri Kamniku, kjer je Plečnik poleg ponovne uporabe ohranjene cerkvene opreme uporabil palustre s fasade Glasbene matice Ljubljana. Cerkev v Stranjah je namreč med vojno doživela obežno prezidavo, kajti Nemci so cerkev v celoti razdelili na dve etaži in jo spremenili v vojaško postojanko. Povojna dela so bila res obsežna, da so odstranili vso betonažo. Zaradi estetskih in statičnih zahtev je posamezen steber zunanje odprte lope sestavil iz po dveh palustrov vsake vrste, manjkajočo višino pa dopolnil z betonskim podstavkom. Na ta način je ustvaril enega svojih najznamenitejših stebrov.
"Kljub upoštevanju želja naročnikov, funkcionalnosti in prostorskih danosti je Plečnik svoje stvaritve znal estetsko nadgraditi do te mere, da lahko rečemo, da je z njimi presegel čas in jih zapisal večnosti," je prepričana mag. Maja Avguštin.
Natančen strokovni posluh ni dovolj
Irena Vesel, vodja OE Kranj ZVKDS, je ob odprtju razstave, katere gonilna sila je bila poleg Maje Avguštin tudi Nataša Ülen, mag. inž. arh., poudarila, da "ohranjanje avtentične podobe kulturnih spomenikov in ob tem odkrivanje novih dejstev zahteva natančen strokovni posluh ter da je potrebna podpora lastnika, države in spretna roko izvajalca. Obnove kulturnih spomenikov so izjemno kompleksne, vendar na pogled na prenovljeno arhitekturo vedno znova navda s ponosom. Z veseljem odkrivamo in javnosti predstavljamo stvari, ki so bile doslej očem skrite- uganka likovne izpovedi, na novo odkrita dejstva nas lahko prevzamejo in nam dajejo nov pogled na stvaritev, njen obstoj in njeno ohranjanje. Hkrati nam vlivajo občutek, da smo ob obnovi za spoznanje bogatejši." Zahvalila se je sodelujočim v projektu in napovedala, da bo zbrano bogato gradivo, pridobljeno ob ustvarjanju razstave, predstavljeno v publikaciji.
Tako kranjski župan Matjaž Rakovec kot tudi vršilka dolžnosti generalne direktorice direktorata za kulturno dediščino Špela Spanžel sta na slovesnem odprtju omenila, da ob koncu leta 2022 pogledujemo že v prihodnje 2023., ki bo namenjeno arhitektu Edvardu Ravnikarju (1907–1993), ki je bil Plečnikov učenec, in je dal velik pečat Kranju.
"V nekem trenutku sta se Plečnik in Ravnikar, ki je utemeljitelj modernizma na Slovenskem, razšla. Menimo pa, da je imel še vedno uho ali posluh za zadevanje načel mojstra Plečnika. S tem letom želimo tudi odpirati vprašanja, ki segajo od posamičnih spomenikov ali ureditev spomenikov na Gorenjskem, dogajajo se namreč izboljšave, do sistemskih vprašanj, ki so povezane z varovanjem arhitekturne dediščine 20. stoletja. Katero arhitekturo je vredno ohraniti, čeprav ni spomeniško zaščitena, ker tvori naš bivanjski oziroma življenski prostor in v resnici tvori naše grajeno okolje, " je dejala visoka predstavnica ministrstva za kulturo in v nadaljevanju izrazila željo za nadaljnje partnersko sodelovanje s Kranjem.
Neizvedene študije bodo predstavili v knjigi
Mag. Maja Avguštin je na naše vprašanje, ali na razstavi, na kateri je predstavljenih 40 Plečnikovih del, še kaj manjka, odgovorila, da manjkajo še neizvedeni Plečnikovi projekti, in da je teh kar nekaj. "V tej prvi fazi smo se odločili predstaviti to, kar je v realnosti, neizvedne projekte pa bomo posebej predstavili v knjigi.
In kaj bo s Plečnikovimi spomeniki jutri, kot se glasi tudi del naslova razstave, oziroma v prihodnje? Mag. Maja Avguštin je dejala, da so so ob pregledovanju objektov, opreme in rešitev, ugotovili, da so z izjemo nagrobnika Končan v Domžalah prav vsi v dobrem stanju.
Bežkova vila v Kranju.
Na pripombo, da Bežkova vila v Kranju ni v dobrem stanju, pa je odvrnila, da so posamezni kosi ohranjeni do te mere, da restavratorski posegi z lahkoto ustvarijo kvalitetno stanje. Poškodbe, kot je dejala, niso tako velike.
V opisu stanja in priporočila pa pri Bežkovi vili med drugim lahko preberemo, da je "objekt potreben celovite obnove. V pralnici v kleti je potrebna sanacija zaradi dolgotrajnega zamakanja. Pročelje je poškodovano zaradi slabega vzdrževanja plezalk na južni strani in zamakanja iz žlebov. Potrebno je izvesti drenažo celotnega objekta.
Bežkova vila v Kranju.
Obnoviti je treba tudi stavbno pohištvo, saj je ponekod dotrajano. Zunanjost je močno degradirana z reklamnimi panoji in nalepkami, ki jih je treba odstraniti in urediti na subtilen način. Nadomestiti je treba vaze ob ograji, umestiti posnetek klopi po arhivski dokumentaciji in zasaditi drevesa. Prometne oznake na drogovih je treba urediti kot talne oznake ...."
Brezjanka in Jožamurka čakata na obnovo
Znano je tudi, da v Begunjah že desetletja propadata Plečnikova paviljona, Brezjanka in Jožamurka, ki sta od leta 2005 naprej spomenika državnega pomena. "Da, to pa je ekstra problematika. Vaščani so odkrili originalno lokacijo Brezjanke in nedavno smo ugotovili, da so jo po 2. svetovni vojni verjetno prestavili zaradi vodnega izvira. Točen razlog za prestavitev ni znan, saj v arhivu o tem nismo našli nobenega dokumenta. Jožamurka pa je bila tarča vandalizma."
Če bo šlo po načrtih, bodo Plečnikova paviljona na vrtu graščine Katzenstein, v kateri deluje Psihiatrična bolnišnica Begunje, prihodnje leto pod nadzorom konservatorjev obnovili, potem ko sta desetletja tudi zaradi nejasnega lastništva propadala. Pred tremi leti je njuna lastnica postala Občina Radovljica in ta bo, kot so bile zadnje informacije, tudi poskrbela za prenovo.
V Kranju so bili v celoti izvedeni le trije načrti
Na razstavi v Kranju so v uvodnem delu najprej povzete osnovne informacije, iz katerih je razvidna časovnica Plečnikovega ustvarjanja ter sodelovanje z učenci in drugimi sodelavci. Na Gorenjskem je Plečnik najbolj tesno sodeloval z Antonom Bitencem, Majdo Neřima in Erno Tomšič. Največ del je zapustil na kamniškem območju, kar je zasluga njegovega prijatelja in strokovnega sopotnika Franceta Steleta(rojen je bil v Tunjicah pri Kamniku), nestor konservatorstva na Slovenskem.
V Kranju je bilo med letoma 1948 in 1959 izvedenih več Plečnikovih načrtov, še več je bilo neuresničenih študij za novo mestno hišo v mostu čez Kokro ter za ureditev Glavnega trga. Preureditev Prešernove hiše je bila delno izvedena. V celoti so bili izvedeni le trije načrti: preureditev trga pred Prešernovim gledališčem in njegove fasade, stopnišče z arkadami in vodnjakom pri Roženvenski cerkvi in gradnja Bežkove vile.
Vodnjak ima mnogo zgodb
Mag. Nataša Ülen na razstavi predstavlja manj znano zgodbo o stopnišču in arkadah ter vodnjaku pri Roženvenski cerkvi. No, že sama okolica vodnjaka (Kranjčani mu rečejo Petelin ali Roženvenski vodnjak, v šali pa tudi kranjski orel) je priljubljeno prizorišče za manjše kulturne dogodke.
"Z vodnjakom se ukvarjam prav vsako leto, odkar sem konservatorka v Kranju, in ta vodnjak ima mnogo zgodb ... Plečnik je v letih 1953 in 1954 razširil zavito pot, umestil polkrožno stopnišče iz šestnajstih nizkih stopnic, na sredino pa na način italijanskega trga postavil kaskadno fontano z obeliskom. Da bi omogočil večji oziroma bolj monumentalni prostor, je odrezal vogal hiše Cankarjeva ulica 16 in tja umestil okno. Umestil je sedem granitnih stebričkov, ki med vzpenjanjem po stopnišču služijo kot oprijemala ozirom braniki vodnjaka ob vstopu v staro mestno jedro. Kranjčani so bili tedaj na Plečnika zelo hudi, ker niso mogli po krajši poti navzgor. Pred Roženvensko cerkvijo so iz obzidja odstranili kapelico in tudi vodnjak ob hiši."
Brez kulturnovarstvenega soglasja pa so očitno pozneje, ne ve se kdaj naj bi to bilo, na Plečnikovo vogalno okno umestili nišo in polkrožni balkon s kovinsko ograjo ter namestili nadstrešek nad poslovni prostor. V koritih vodnjaka so bile nekaj časa, kot dokazujejo tudi fotografije, celo posajene okrasne rože. Vodnjak so doslej že večkrat očistili s peskanjem, okrušeni deli so bili demolirani. Komunala sicer vodnjak vsako leto očisti, kajti vanj mimoidoči mečejo različne predmete. "Leta 2021 smo vodnjak odprli in pogledali, kako izgleda njegova notranjost. Vse smo fotografirali, tako da ko bodo v prihodnje potekala sanacijska dela, bodo vedeli, kje poteka kaj. Občina, ki je že zaprosila za kulturno varstvene pogoje, bi rada na novo uredila celotno stopnišče, kajti granitne kocke na stopnišču so se posedle, konfini so se razrahljali. In to je treba na novo preložiti, se pravi odpreti in sidrati. V sklopu del bodo sanirane tudi arkade, kajti veliko fug izpadlo," je povedala Nataša Ülen.
Tudi Prešernovo gledališče
V prihodnjih letih se obeta tudi obnova Prešernovega gledališča.
V stanju in priporočilu je namreč konservatorka Nataša Ülen med drugim navedla, da je treba restavrirati vrata s kamnitimi ploščami in kamniti portal. Sekundarno kljuko na glavnih vratih je treba zamenjati z novo, rekonstuirano po arhivski dokumentaciji. Odstraniti je treba vse plakate s cokla in reklamiranje izvesti na bolj subtilen način. V letošnjem Plečnikovem letu 2022 so že pričeli pridobitvati dokumentacijo za statično sanacijo stebrov in poškodovanih betonskih arkad. "Izvedli bodo sondažne vrtine, odvzem materialov in georadarsko skeniranje. V naslednjih letih je nujna izvedba same sanacije, ki bo zagotovo ena izmed bolj zahtevnih obnov Plečnikove dediščine."
