Če deklica skrbi za svojo lutko, to še ne pomeni nujno, da se pripravlja za materinsko vlogo v prihodnosti, ampak si je morda zamislila svet, v katerem ima mlajšo sestrico, za katero skrbi, ker starša nimata časa. Otroci si pogosto ustvarjajo namišljene svetove, kar je zelo pomemben del njihovega razvoja.
Včasih otroci ustvarjajo namišljene prijatelje ali sopotnike, ki jim pomagajo, da se soočijo z družbeno nesprejemljivimi nagoni ali da se izognejo odgovornosti za določena ravnanja. Če na primer otrok nekaj razbije, bo pogosto za nerodnost okrivil namišljenega prijatelja.
Če se v otroški sobi odvija dramatična predstava, v kateri otrok navleče nase obleko staršev, prevzema njihovo vedenje in komunikacijo, ne gre zgolj za oponašanje, ampak na ta način otroci sebi dokazujejo, da posedujejo moč in prednosti odraslih, ki pa se jim nenehno odreka, ker so majhni.
Igranje vlog ni zgolj terapevtsko
Pozitivne plati igranja vlog in pretvarjanja so obširnejše od zgolj čisto terapevtskih in pri tem ne gre samo za igro. Pretvarjanje otroku omogoči, da gre dalje od preproste informacije, ki jo ima na voljo, da raziskuje možnosti in ne sprejme prve ideje, ki mu je predstavljena. Pretvarjanje in uporaba domišljije sta bistvenega pomena za razvoj ustvarjalnosti, empatije in reševanja težav, pa tudi za odganjanje strahov in raziskovanje svojih sanjarjenj. Med igro pretvarjanja otroci sami spodbujajo akcijo in se niso prisiljeni odzivati na vnaprej postavljena pravila s strani vrstnikov ali odraslih, zato gre za zelo pomembno izražanje samega sebe.
Ko se pretvarjajo, da so nekdo drug, otroci pravzaprav pogosto rešujejo svoje čustvene skrbi in težave. Za nekatere je to strah pred zapuščenostjo, za druge ljubosumje, tretji se z igro spopadajo z domišljijskimi bitji, kot so čarovnice, ali pa se soočajo s smrtjo, boleznimi in zlorabami.
Igračka naj pušča svobodo domišljiji
Dobra igračka je zato tista, ki je igračka le v 10 odstotkih, v 90 odstotkih pa je njen namen odvisen od otroške domišljije in aktivnosti. Igračke naj ne bi vsega počele namesto otroka. Lutka naj ne bi jokala, lulala in spala, saj si lahko tako otrok sam izmisli, kako se bo njegova punčka vedla v določeni igri.
Vživljanje v različne vloge skozi ustvarjalne prizore in aktivnosti pa ni rezervirano zgolj za predšolsko obdobje, ampak pomembno prispeva k zdravemu razvoju možganov, telesa in duha v vsakem obdobju.
