Otroku morate dopovedati, da je to napačna taktika, seveda pa to običajno ni enostavno. Kako biti čim bolj učinkovit?
Hitro končajte razpravo
Že s petimi ali šestimi leti nekateri otroci nasprotujejo sleherni odločitvi staršev. Zmožni so od njih desetkrat zapored zahtevati, naj jim kupijo čokolado ali zavrtijo risanko, čeprav jim je bilo povedano, da ni pravi trenutek. Iz izkušenj vedo, da se vztrajnost običajno izplača in da starši v ''vojni izčrpavanja'' niso najmočnejši. Da bi se izognili takšnim problemom, ki se lahko z leti še stopnjuje, je otroku najbolje pravočasno dopovedati, da tako ne bo šlo. Osnovno pravilo: jasno in odločno povejte, kaj je dovoljeno in kaj prepovedano. Ko postavite pravila, se ne ukvarjajte več z otrokovim negodovanjem. Govorite z mirnim in prepričljivim glasom. Tako se boste izognili vznemirjanju in zaostrovanju spora.
Ostanite pri prvotnih odločitvah
Če vaš otrok vašega ''ne'' ne sprejme kot odgovor, potem ni bil dovolj odločen. Ko otrok odrašča, postajajo razprave vse bolj žolčne, njegovi argumenti pa vse trdnejši. Če ve, da bo na koncu dobil, kar želi, bo začel manipulirati celo s svojim glasom, ki bo na trenutke besen, na trenutke jokajoč ali proseč … Trudil se bo najti ton, ki se vas bo dotaknil in najlažje vrgel iz tira. Edina rešitev je ta, da ste jasni. Primer: na vprašanje ''Ali lahko dobim sladoled?'' mora biti odgovor ''Ne, ker bo čez pol ure kosilo'', ne pa ''Ali ne misliš, da si boš pokvaril tek?''
Definirajte prepovedi
Najpomembneje je, da ste prepričani vase in v svoje odločitve. Zaradi tega prepovedi razdelite v tri skupine. Na tiste, o katerih se ni mogoče pogajati, na tiste, o katerih se lahko pogovarjate, in tiste, pri katerih ne vztrajate preveč. Skupina prepovedi, o katerih se ne pogaja, se nanašajo na varnost (na primer igranje z vžigalicami) in stvari, kot so odhod v posteljo ob določenem času, napisana domača naloga pred igro … V drugem primeru gre za stvari, o katerih lahko vsakdo izrazi svoje mišljenje in o katerih se lahko doseže dogovor (npr. ''Lahko se igraš, če boš najprej pospravil sobo''). Ker pa ne morete biti vseskozi prisotni na vseh frontah, je pomembno, da ste pripravljeni glede nekaterih stvari popustiti. Razume se tudi, da ima otrok pravico do določene avtonomije. Dovoljene stvari in prepovedi se torej s časom spreminjajo.
Prednosti pogajanja
Ni dobro, da vedno rečete ''ne''. Razprava, predstavljanje argumentov, pripravljenost poslušati tuje mnenje … te pomembne veščine so sestavni del vzgoje in izobraževanja. Otrok, ki sleherno odločitev staršev postavlja pod vprašaj, načenja njihovo avtoriteto, vendar pa se je treba hkrati zavedati, da je za otrokov razvoj zelo pomembno, da lahko izraža svoje želje in mišljenje. Starš, ki je zmožen otroka poslušati, ne da bi mu pridigal, in ki zagovarja svoja stališča, ne da bi pri tem ''pokopal'' otrokova, bo ustvaril najboljše pogoje za razvoj dobre komunikacije, kar se bo še posebej obrestovalo ob vstopu v najstniška leta.
