Ne glede na to, ali hvalite ali kritizirate, ne hvalite samo otroka (seveda tudi to ni izključeno), ampak pokažite, da ste opazili, kaj je naredil. Če vam na primer prinaša dobre ocene, ne recite zgolj ''pameten otrok'', ampak mu pokažite, da vam je pomembno, kaj stoji za njegovim trudom in uspehom. Vprašajte ga, za kaj natančno je dobil odlično oceno pri matematiki, in občudujte njegove rezultate pri tako težkih računih. Na ta način boste ustvarili večjo povezanost med vami in otrokom. Otroka ne pozabite pohvaliti, kadar nekaj dobro opravi, saj s pohvalo vedno spodbujate dobro in otroka še bolj motivirate, medtem ko kazni pri otroku in staršu vzbujajo negativna čustva.
Če prinese slabo oceno, ne zavzemite stališča ''Kako, da tega ne razumeš, vsi to znajo'', saj se boste vi v tem primeru vedli kot otrok, ampak mu razložite, kar mu ni jasno.
Preden ukrepate, si vzemite čas
Če vas je otrok s kakšnim dejanjem neprijetno presenetil in ne veste, kaj bi storili v tistem trenutku, ne hitite. Dajte si čas, da se sprostite in pomirite, da se ne bi neprimerno odzvali. Otroka je tedaj morda najbolje poslati v sobo, da razmisli o tem, kar je naredil. Ni treba, da je to dolgo obdobje, bistveno je, da je malce sam. Nekateri strokovnjaki menijo, da je najboljša ''minuta na leto'', če ima otrok osem let, naj bi bilo to približno osem minut. Če je bila škoda, ki jo je povzročil, manjša, ne pogrevajte ves večer iste zgodbe. Kar je bilo, je bilo, in otrok je v tem primeru že dovolj kaznovan. Če gre za kaj pomembnejšega, pa se o tem mirno pogovorite z njim.
O sleherni kazni dobro premislite, uporabite nekaj, kar bo delovalo (in hkrati ne ponižalo otroka in vas), ne pa praznih besed brez učinka. Prepir in ''galamo'' pozabite, saj to samo ustvarja negativen naboj in ničesar ne reši.
Ne kaznujte, ker imate slab dan
Poleg tega pazite, da ne boste uporabljali dvojnih meril. Ne kaznujte otroka za nekaj, ko ste tudi sami nervozni, pod stresom in imate veliko težav, v drugem trenutku za isto stvar pa ne, ker vam je danes tako lepo. Otrok tedaj ne bo vedel, kaj sme napraviti in česa ne, zaradi česar bo imel v glavi zmešnjavo, do vas pa nezaupanje. Bodite odločni pri pravilih in ne popuščajte, saj zna to vsak otrok dobro izkoristiti.
Ne prakticirajte zgolj kazni brez pogovora, poskušajte se z otrokom pogovoriti, zakaj je nekaj storil, kaj ga je k temu spodbudilo, kje je to videl. Sama kazen nima takšnega učinka kot ustrezen pogovor.
Za konec še najpomembnejše, otroka kaznujte le, kadar si to zasluži, kazni pa naj ne bodo povezane z vašimi čustvi.
