Predsednik nacionalnega sveta za kulturo in režiser Miran Zupanič je namreč zbrane spomnil, da se v slovenski javnosti nihče ni odzval na izjavo filozofa Slavoja Žižka, ki je dejal, da bi bilo najbolje, če bi v Cankarjev dom, polnem slovenskih umetnikov, podstavili bombo.
Ali tišina pomeni, da se Slovenci s tem strinjajo? Ali sploh spoštujemo to, kar danes slavimo? Politična elita se na številne, dolgoletne probleme slovenske kulture ne odziva, jih ne rešuje, je poudaril Zupanič. Umetniki ob vsem tem ne bi smeli molčati, še manj le čakati na politike. Kajti resničen umetnik je tisti, čigar mesto je na strani svobode, je sklenil Zupanič, ki je oder nato prepustil "osmerici odličnikov".
To so bili letošnji nagrajenci malih in velikih Prešernovih nagrad. Prešernovo nagrado za življenjsko delo v polju likovne umetnosti je prejel Kostja Gatnik. Na področju plesne umetnosti je Prešernovo nagrado prejela Mateja Rebolj.
Plesalka Maja Delak, igralka Barbara Cerar, pesnik Miklavž Komelj, skladatelj Aldo Kumar, igralec Peter Musevski ter gledališki in literarni ustvarjalec Andrej Rozman - Roza pa so prejemniki nagrad Prešernovega sklada.
Za več ljubezni v srcu
Slovesnost je potekala v režiji tržaškega režiserja Marka Sosiča, ki je kulturni program z naslovom Stopaš, je slika v srcu... osredinil na moderno slovensko ljubezensko poezijo.
Odločitev, da kulturni program usmerja prav ljubezenska poezija slovenskih pesnic in pesnikov, kot so Boris A. Novak, Lucija Stupica, Ciril Zlobec, Mila Kačič, Jurij Hudolin in Josip Osti, Miklavž Komelj in drugi, je Sosič utemeljil z ugotovitvijo, da ljubezen nima dovolj prostora v današnjem času.
