Strah pred zobarjem? Nič več.

Tesnobo lahko poveča že samo okolje (zvoki, vonji, luči ...), povezano z obiskom zdravnika ali zobozdravnika. To še posebej velja za otroke z motnjami v razvoju, ki se težje prilagodijo neznanemu ozračju ambulante.

Študijo o povezanosti tesnobe in kliničnega okolja je izvedla dr. Michele Saphiro s Hebrejske univerze v Izraelu. V raziskavi so med rutinskimi obiski pri zobozdravniku opazovali 35 otrok, starih od šest do enajst let, od katerih jih je bilo 16 z motnjami v razvoju. Stopnjo tesnobe so merili glede na elektrodermalno aktivnost na površini kože, ki kaže na vznemirjenost.

Pri prvem pregledu so bili otroci izpostavljeni tipičnim čutnim izkušnjam v ordinaciji (zvoki, neonske luči, uporaba nadglavne luči), ob drugem obisku pa so doživeli drugačno okolje. Zobozdravnik ni uporabil nadglavne luči, ampak luč, ki je usmerjala svetlobo naravnost v otrokova usta. Poleg tega so prostor opremili s počasi premikajočo se barvno lučjo, za kuliso je bila glasba, otroci pa so bili oblečeni v telovnik, ki je ustvaril občutek objema. Prilagodili so tudi zobozdravstveni stol, ki je oddajal vibracije.

Anksioznost znatno upadla
Dr. Saphiro je s sodelavci ugotovila, da je stopnja tesnobe ob prilagojenem okolju upadla pri vseh otrocih. Trajanje anksioznosti je pri normalno razvitih otrocih znatno upadla s povprečnih 3,69 minute na 1,48 minute. Še bolj je bil učinek opazen pri otrocih z razvojnimi motnjami, saj je bil povprečen upad trajanja tesnobe s 23,44 minute na 9,04 minute. Dr. Saphiro meni, da bi bile nove metode potencialno uporabne tudi drugod. ''Nov pristop bi v prihodnosti morda celo lahko nadomestil uporabo sedativov in ostale invazivne postopke,'' dodaja.