Se že veselite novega izziva, v voditeljskih čevljih sicer niste prvič, a vseeno je Ema prav poseben dogodek?
Ema je poseben dogodek, a to ne spreminja pogojev dela. Če sprejmem angažma, se s tem obvežem, da ga bom izpeljala profesionalno in po svojih najboljših močeh, pa naj bo to zaključek šolskega leta v Blatnem Dolu ali podelitev oskarjev. Vodenje prireditev je zame alternativno področje in bo vedno podrejeno dramskemu odru. Rada bi oblikovala svoj prepoznaven slog, pri tem pa se moram spopadati s pričakovanji naročnikov, z nameni scenaristov, številnih soustvarjalcev in pričakovanji javnosti. Na zunaj se morda zdi, da je vodenje prireditve solistična vloga, v resnici pa je seštevek ustvarjalnih vložkov cele vrste ljudi.
Glede na to, da so voditelji Eme vedno pod strogim očesom javnosti, vas kaj skrbi, kako boste izpeljali to vlogo?
Javnost je eden od dejavnikov, ki nalaga breme odgovornosti. Lepo je, če te publika sprejme, vendar ne za vsako ceno. Ne prireditvi ne želim ugajati, temveč prispevati vse, kar zmorem, da bi se prireditev naselila v srcih gledalcev.
Kakšen čar imajo za vas voditeljske vloge, zagotovo se precej razlikujejo od igralskih?
To sta dve povsem različni nalogi. Odrsko vlogo ustvarjaš pod vodstvom dramaturga in režiserja in imaš možnosti oblikovanja dokaj široko odprte. Pri vodenju tekmovalne prireditve za nacionalno reprezentanco pa so kriteriji bolj kompleksni. Poslušati moraš številne ustvarjalce, ki skušajo oblikovati vizijo urednika, tistega, ki mora vedeti, kakšno sporočilo naj prireditev posreduje javnosti.
Se vam zdi, da je za igralca pomembno, da se pojavlja tudi v bolj komercialnih projektih in zakaj?
Najbrž se nam iz starih časov vleče prepričanje, da denar smrdi. Komercialnost nima a priori pozitivnega ali negativnega predznaka. Vprašanje je, kaj pogodbeno razmerje zahteva od tebe kot izvajalca. O tem moraš presojati, preden podpišeš pogodbo.
Kako vi osebno krmarite med vsemi gledališkimi, filmskimi in televizijskimi vlogami? Je potrebno veliko discipline in organizacije?
Ko se urnik napolni, postane to umetnost svoje vrste. Fleksibilnost je v določeni meri lahko naravni dar, jaz sem prepričana, da je to predvsem stvar discipline, organiziranosti.
Glede na to, da vodite letošnjo Emo, kaj pravite na sodobno slovensko glasbo, jo sami radi poslušate?
Mislim, da je festival, kot je Ema, dober pokazatelj, kakšna je bera sodobne slovenske glasbe. Na TV Slovenija so prispele kar stotri skladbe, se pravi stotrije različni izvajalci. In komisija je izbrala deset najboljših, ki jih bomo slišali v soboto, 16 .2., na prireditvi. Sama rada spremljam Magnifica, bila sem na njegovem božičnem koncertu lani in komaj čakam naslednjega. Rada prisluhnem tudi Nini Pušlar, Zlatku, Aleksandri Ilijevski …
Kakšne so sicer vaše glasbene preference?
Doma, za dušo si najraje zavrtim Gramatica ali pa Gotan Project.
Kaj pa vaš favorit letošnje Eme, ga že imate?
O tem se kot gostiteljica večera ne smem opredeljevati.
Kot plesalka ste veliko nastopali tudi z glasbeniki, torej točno veste, kakšen čar ima takšen oder za nastopajoče?
Seveda se vznesenosti na podobnih nastopih dobro spominjam. Danes pa tudi vem, da je to treba delati na začetku kariere, ko te svet vabi s številnimi izzivi. Kasneje se prioritete prerazporedijo, samo glamur in soj žarometov nista dovolj. Ne želiš več samo razburjenosti v pričakovanju, pa če priznanje pride ali ne. Želiš si predvsem lastne zavesti, da veš, kaj hočeš, da nalogo opraviš profesionalno in da si sprejem javnosti znaš tudi razložiti z zdrave distance.