Nina Vodopivec se je pred kratkim vrnila iz Kalifornije v Slovenijo. Njena pot je bila stresna, nemogoča bi bila brez finančne podpore dobrih ljudi, ki so ji stopili naproti.
Danes je doma, občuduje lepoto Savinjske doline, ki ji je tako blizu. "Zelo v redu sem, čudovito. Sem pravi trenutek na pravem mestu," nam je v smehu povedala. Za Žurnal24 je odgovorila na nekaj vprašanj, vrnili smo se na njeno pot, ki se je začela pred petimi leti z odhodom iz Slovenije.
Kdaj ste zapustili Slovenijo in zakaj?
Zdaj teče peto leto.
Svoj mir, stik sem našla v samotarskem načinu bivanja. Tam zaživi cel svet kot celota. Tam se napolnim. Življenje na obronkih, blizu gozda.
Vse ima svoje prednosti, svoje slabosti.
Znašla sem se v situaciji, kjer mi je ta samotnost prinesla nekoga, ki je zase menil, da ima vse pravice nad menoj. Spoznal me je na glasbeni delavnici, ko sem zavrnila kakršnokoli povezavo z njim, se je prelevil v psihopata, me zasledoval, prihajal na moj dom, vstopal v mojo hišo, ko sem spala. Ni sprejemal moje odločitve, nadlegoval moje prijatelje. Bilo je nevzdržno, okoli sem hodila z nožem v torbici.
Prosila sem za pomoč, klicala sem policijo, jih prosila, naj mi pomagajo, a očitno je dovoljeno, da nekdo brez dovoljenja vstopi v tvojo hišo, čaka na stopnicah pred vrati. Policija je rekla, če mi direktno ne grozi, da mi bo vzel življenje, ne morejo nič. Končali smo na sodišču. Sodnica je prepoznala njegov vdor v mojo zasebnost, v prostor, ki naj bi predstavljal mojo varnost, imel je prepoved gibanja v moji bližini, vendar mu je tudi milo rekla, :«Vidim, da se kesate za svoja dejanja, zato bo vse izbrisano iz vašega dosjeja, če jo boste pustili pri miru za pol leta. Kar se ni zgodilo in so ga drugi opazili, in me opozorili, da sem ga videla, kako se je skrival, ko sem predstavljala svojo otroško knjigo v Celju. To je bila pila na i. Stisko je začutila prijateljica, ki že leta živo v Kaliforniji. Sprejela sem povabilo in odšla …
Tisti čas je bilo obdobje, ko sem potrebovala spremembo, da bi obudila strast do živeti to drago življenje. Vedela sem, da se podajam na pot raziskovanja.
Kakšna je bila lepša plat bivanja v Kaliforniji? Kje ste živeli? Kaj ste doživeli?
Tam sem se kopala v lepoti eksotične, divje, surove narave in se povzdignila nad dobro in slabo, nad selekcijo, kaj sprejemam kot realnosti, odprla oči za lepoto ljubezni, ki bije v meni do naravnega stvarstva. Zaobjela sem občutke in ko sem lahko sprejela negativno, sem spet lahko čutila ljubezen. Čutila sem radost in voljo do življenja, ne glede na to, kaj se zgodi.
Vse to sem odkrivala globoko v gozdu, kjer sva s Pixi (psička, op.a.) bivali stran od vpliva ljudi. Hotela sem se spoznati kot popolnoma samostojen vir življenjskosti. Ljudi včasih nisem videla po dva meseca. Meditirala sem, se učila iz knjig, predvsem pa sem hotela slišati in spoznati podzavest, razumeti to notranje delovanje naše psihe, vzorcev.
Šla sem čez zanimive izzive, in posledično sem se izšolala za JinshinDo, znanje o človeku, ki seva iz najstarejših zapisov v tradicionalni Kitajski medicini. Kjer se razumsko naučiš sprejemati pomembnost intuicije, njen prostor.
Če razumeš telo, razumeš Zemljo in vesolje. Že od malega me je zanimala ta enačba, ki je vsem enaka.
Pot je nato ponesla v Arizono, Flagstaff, kjer sem našla zaposlitev, izvajala sem terapije in se povezala z Indijanci, predvsem z šamansko družino Benally, ki jih nameravam povabiti v Slovenijo, v okviru Zvezdne vasi.
Potem je prišla korona, moje delovno mesto se je zaprlo, nisem več mogla plačevati visokih stroškov najemnine, zato sem se vrnila v Kalifornijo.
Kakšne načrte ste imeli? S čim ste se želeli ukvarjati? Omenjali ste tudi ilegalne posle. Kaj se je zgodilo?
Poznala sem nekaj ljudi, ki so se ukvarjali s konopljo, no, predvsem enega, ki sem mu po sodelovanju zaupala. Takrat nisem vedela za razsežnosti težave z alkoholom in drogo. Snidenja so bila kratka, večino časa pa sem za delo skrbela sama. Skoraj leto dni sem v naravi, na samem skrbela za vrt. Narava posla je zahtevala mojo prisotnost vsak dan, 24 ur. Dogovorjeni smo bili za odstotke, za minimalno izplačilo, ki je bila lepa vsota denarja, a na koncu so ti ljudje s konopljo vred izginili in ostala sem brez vsega. To gojenje je bilo nelegalno. Sicer je v Kaliforniji dovoljeno gojiti konopljo, a za takšno količino je potrebna prijava posla. Kar se tu ni izvajalo.
Kaj ste storili, ko ste ugotovili, da so vas ogoljufali?
Sprva sem imela namen oditi kar na policijo in vse povedati. A tega nisem storila, saj želim živeti v miru in tudi zavedam se, da denar ni bistvo, izkušnje so. In maščevalnost ni na mojem papirju spominov. Kasneje sem izvedela, da je ta moški, ki me je ogoljufal, storil samomor.
Vašim težavam pa še kar ni bilo konca. Zboleli ste.
Res je, zaradi stresa, ki sem ga takrat doživljala, ta ponavljajoč ciklus, da ne najdem poti ven sama, sem posledično dobila infekcijo ledvic, kasneje še zastrupitev krvi. Nisem šla pravočasno k zdravniku, pa se je zakompliciralo. Moje življenje je nekaj dni viselo na nitki. In ko sem se vrnila nazaj v svoje telo, sem bila odločena, da strah in sram nimata prostora na tej poti.
Odprla sem se in javno izpostavila. To sem naredila zato, ker čutim svoj projekt, svojo Zvezdno vas, svojo smer, ki jo sedaj razvijam in vodim na domačih tleh.
Želeli ste se vrniti nazaj v Slovenijo, pomagali so vam dobri ljudje s prostovoljnimi prispevki. Zakaj ste potrebovali tako veliko vsoto?
Bila sem brez denarja, želela sem domov. To je bil edini način, saj se je v času, odkar sem nazadnje potovala, zelo veliko spremenilo. Imam dve psički in letalska karta za eno psičko je bila 2700 evrov, kar pa niti najmanj ni edini strošek. Potrebni so bili še mnogi drugi papirji, organizacija vsega kar je sledilo, zdravstvena dokumentacija.
Vrniva se nazaj k vašemu projektu Zvezdna vas. Kakšna je vaša vizija?
Zvezdna vas raste v meni že od mojega deveta leta starosti, je odsev spoznanj o življenju. V mladosti sem živela v strahu, nisem našla podpore pri starših, zelo hitro sem pričela bežati od doma. Znašla sem se v zavetju odra in gostiln in če ne bi imela glasu, ne vem, kako bi se moje življenje obrnilo. Z glasom sem se povzpela nad vse tegobe, petje mi je dajalo moč. Dalo pozicijo v družbi. Pela sem kot obsedena, nisem pa našla podpore, jezika do ljudi, harmoničnosti, kar je odraz tega, da rada živim sama. Svoje prijatelje, svoje starše sem našla kar znotraj sebe.
Ko sem bila v ZDA sem prostovoljno delala tudi z zlorabljenimi otroki. Ti otroci so nam, prostovoljcem, dali zelo veliko. Učila sem se od njih, to je bilo res neverjetno doživetje. Tam sem občutila mir v vsej tej kaotični polnosti, življenjskost, radost. To želim prenesti v svojo Zvezdno vas.
Zvezdna vas je obilen rastlinski, živalski, vodni svet narave, kjer stoji samozadostna vas. Podpira prostor mladine, da se lahko povežejo in negujejo svojo naravnost, se osvobodijo pritiskov in najdejo ter zaživijo “svoj glas”. Svojo edinstvenost. Pravila so enostavna in naravna. Ne uničujemo, ne zlorabljamo sveta, ki nas iz pradavnin hrani, da sploh lahko sanjamo, raziskujemo, smo. Ampak ta svet negujemo, ga ljubimo, spoštujemo!
Gradimo z naravnimi materiali, recikliramo, predvsem pa oblike ustvarjamo s čutom za detajle.
Zato vabim vse, ki se najdejo v tem, da me kontaktirajo. Če začutijo, da želijo biti del tega projekta, naj se mi oglasijo. To ni komuna, gre za prizemljenost in zdravo pamet, za fokus na kaj nas druži.
Odpiram se za sodelavce na tem projektu.
Zvezdna vas je v principu varovanje ozemlja, zaščita okolja pred onesnaženostjo, pred zlorabo. Gre za oazo, ki pripada Materi Zemlji in vsem njen prebivalcem, ne glede na obliko. Gre za Raj!
Vas bomo še slišali peti? Pripravljate morda kak nastop?
Sicer svoje prihodnosti v petju ne vidim več. Moč, ki jo čutim, nima interesa po zabavništvu, to me niti prej ni hranilo. Vidim prihodnost v okoljevarstvu.
A petje je del mojega vsakdana, kar vsakodnevno slišijo sovaščani, pišem pesmi, in ja, si želim, da bi izdala glasbeni izdelek. Naredila bom glasbeni dogodek, še to leto v zahvalo, ne bo pa to tipičen koncert. Vztrajam pri zgodbi navdiha.
Kakšno nakladanje in prodajanje megle.
Kako lepo bi bilo življenje, če se ne bi bilo treba ukvarjati z denarjem in ljudmi. Ampak kruta realnost je takšna, da je za preživetje potrebno ravno to dvoje.
Priplesala golobica v golobnjak....