Drugega maja je odjeknila vest, da je v 77. letu starosti umrla novinarka in publicistka Manca Košir. Na ljubljanskih Žalah so se od nje poslovili 8. maja. Družina je sporočila, da si je Košir želela, da bi žalujoči prišli oblečeni v belo. Njeno željo je veliko ljudi upoštevalo in se odelo v svetle barve. Nekateri so s seboj prinesli papirnate metulje, ki so jih nosili v laseh, v rokah ali kot obesek. Odprtih je bilo kar sedem žalnih knjig, pred katerimi se je naredila ogromna vrsta. Mančina žara je bila nekaj posebnega - prekrita je bila z mahom.
Govori se, da na Žalah še nikoli oziroma že zelo dolgo ni bilo toliko ljudi kot na Mančinem pogrebu. V govoru so povedali, da bi morali Manco označiti za "zaklad nacionalnega pomena", njena hčerka Tina pa je dejala, da le "najpogumnejši živijo kot ona". Razkrila je tudi, da si Manca ni želela cerkvenega pogreba, ker je Bog povsod. Bila je verna, kar se je pokazalo tudi v njenih zadnjih dnevih, ko je večkrat vzkliknila: "Bogec me ima pa res rad."
Manci, njenemu ustvarjanju in življenjskemu poslanstvu pa se poklanjajo tudi po pogrebu. Mladinska knjiga je v knjigarni Konzorcij odprla Mančin kotiček, hčerka Tina pa je te dni sporočila, da bo potekala tudi posebna dražba Mančine oblačilne zapuščine.
"Poglejte, vse te čudovite obleke, to je Mančina oblačilna zapuščina. Ni, da ni. Želeli bi si, da gredo te stvari v najboljše ljubeče roke, zato bo Katjuša organizirala en čisto poseben dogodek. Dražbo, da bo šel izkupiček od stvari, ki jih je Manca s tako ljubeznijo izbrala, za nekaj res dobrega in pomembnega. To mi je resnično pomembno," je v videu na Instagramu sporočila Tina in pokazala delček Mančine sanjske omare. Košir je bila namreč vedno znana po svojem izbranem okusu, moda ji je bila blizu in je bila tudi eden izmed njenih načinov umetniškega izražanja.
Ko so moja mati umrli smo vsa njena oblačila morali zmetati v temu namenjen kontejner, ker ni bilo interesa, pa je bilo vse zastonj. Pa tudi njena oblačila niso bila šrot roba ampak večinoma nadpovprečno kvalitetnih materialov, celo nekaj dizajnerskih kosov...
Zdaj pa je že dovolj o tej Manci! Kar je preveč, je preveč, saj ni nobeno božanstvo, da moramo kar naprej brati o njej. Nehajte.
Kakšna dediščina? Tisto kar je kaj vredno, nepremičnine, bodo vzeli pohlepni otroci, stare cote pa bi radi prodali. Sram vas bodi.