Upravičenci do denarnega nadomestila za brezposelnost, ki se zaposlijo za polni delovni čas, lahko poleg plače prejmejo še spodbudo za zaposlitev – vendar le, če za to možnost vedo in pravočasno sami oddajo vlogo. Zavod za zaposlovanje namreč spodbude ne dodeli samodejno, temveč mora upravičenec po sklenitvi pogodbe o zaposlitvi sam vložiti vlogo za izplačilo spodbude.
Spodbuda za zaposlitev prejemnikov denarnega nadomestila sicer znaša 20 odstotkov neto izplačanega zneska denarnega nadomestila, zmanjšanega za 25 odstotkov dohodnine. "V povprečju govorimo o znesku v višini od 80,00 evra do 99,00 evra," so nam pojasnili na zavodu za zaposlovanje. Spodbudo pa lahko upravičenci prejemajo do 12 mesecev.
Pogoji za pridobitev spodbude
Spodbudo za zaposlitev prejemnikov denarnega nadomestila lahko upravičenci pridobijo na podlagi vloge v tretjem odstavku 66a. člena zakona o urejanju trga (ZUTD): "Upravičenec spodbudo uveljavi z vlogo, ki jo vloži pri zavodu v 30 dneh od sklenitve pogodbe o zaposlitvi, ki jo obvezno priloži vlogi."
Sicer obstaja kar nekaj pogojev za pridobitev spodbude za zaposlitev. Spodbudo za zaposlitev prejemnikov denarnega nadomestila lahko pridobijo tisti, ki so imeli priznano pravico do denarnega nadomestila in so se v času njegovega prejemanja zaposlili za polni delovni čas – ne glede na to, ali so službo našli sami ali jim je službo našel zavod za zaposlovanje.
Če želijo prejemati spodbudo, se sicer ne smejo zaposliti pri predhodnem delodajalcu. To pomeni, da mora vlagatelj skleniti delovno razmerje pri delodajalcu, ki ni njegov zadnji delodajalec pred nastankom brezposelnosti in v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, ne gre za povezano družbo zadnjega delodajalca.
Na zavodu še dodajajo, da prejemniki spodbude za zaposlovanje prav tako ne smejo biti vključeni v javna dela. "Agencija za zaposlovanje je delodajalec. Če odprejo s. p., v tem primeru ne sklepajo delovnega razmerja – zato niso upravičeni do spodbude," na zavodu za zaposlovanje pojasnjujejo, da obstajajo tudi izjeme.
Dodajajo še, da lahko spodbudo za zaposlitev prejemnikov denarnega nadomestila prejmejo le upravičenci, ki nimajo deficitarnega poklica. "Deficitarni poklici so tisti, pri katerih povpraševanje delodajalcev presega ponudbo iskalcev zaposlitve na trgu dela," pojasnjujejo ob tem.
Spodbuda za zaposlitev prejemnikov denarnega nadomestila se izplačuje skladno s 66a. členom zakona o urejanju trga (ZUTD), ki določa, da se spodbuda izplača "prejemniku denarnega nadomestila, ki ima doseženo 1., 2., 3., 4. ali 5. raven izobrazbe po SOK in v času upravičenosti do denarnega nadomestila sklene delovno razmerje s polnim delovnim časom". Vsi vlagatelji z višjo izobrazbo torej niso upravičeni do spodbude za zaposlitev prejemnikov denarnega nadomestila.
Spodbudo lahko prejemate do 12 mesecev
Spodbudo za zaposlovanje upravičenci prejemajo do izteka obdobja, za katerega jim je bila priznana pravica do denarnega nadomestila. Kljub navedenemu pa lahko spodbudo prejemajo največ 12 mesecev od sklenitve delovnega razmerja (pogodbe o zaposlitvi), četudi jim je bila pravica do denarnega nadomestila priznana za daljše obdobje.
Do spodbude ne boste več upravičeni, če zamenjate delodajalca ali če se vam skrajša delovni čas. Spodbudo vam prenehajo izplačevati tudi pri skrajšanju delovnega časa zaradi uveljavljanja pravice do plačila prispevkov iz razloga starševstva.
Višina in trajanje izplačevanja spodbude se razlikujeta od primera do primera, saj sta odvisna od višine upravičenčevega denarnega nadomestila in trajanja te pravice. "O povprečni dolžini izplačevanja ne moremo govoriti, ker je odvisno od primera do primera – večinoma pa se spodbude za zaposlitev prejemnikov denarnega nadomestila izplačujejo tri mesece, v višini od 80,00 evra do 99,00 evra," so nam pojasnili na zavodu za zaposlovanje.
Do spodbude le, če sam oddaš vlogo: Koliko ljudi sploh ve za to možnost?
Zavod za zaposlovanje spodbude ne dodeli samodejno in tako jo lahko dobijo le tisti, ki zanjo vedo in sami oddajo vlogo. Na zavodu za zaposlovanje sicer poudarjajo, da je informacija o spodbudi dostopna. "Vsaka oseba, ki se odjavi iz evidence brezposelnih oseb, prejme obvestilo o odjavi iz evidence, v katerem je navedeno tudi, da lahko, če je upravičenec do denarnega nadomestila, odda vlogo za spodbudo. V obvestilu je priložena tudi povezava na spletno stran ZRSZ," na zavodu za zaposlovanje trdijo, da informacija o tej denarni spodbudi ni tako skrita. "Večina prejemnikov denarnega nadomestila je z ukrepom seznanjena, ker jih na to opozorimo ob odjavi iz evidence, na informativno-motivacijskih seminarjih ter v okviru individualnega kariernega svetovanja," še dodajajo. A podatkov o številu oseb, ki bi bile na podlagi izpolnjevanja pogojev potencialno upravičene do spodbude za zaposlitev, a niso oddale vloge in je zato ne prejemajo, na zavodu za zaposlovanje ne spremljajo.
Na zavodu za zaposlovanje za Žurnal24 pravijo, da je izmed vseh registriranih brezposelnih v Sloveniji trenutno do denarnega nadomestila upravičena največ tretjina. Številke kažejo, da spodbudo vsako leto prejema le nekaj ljudi.
Leta 2018 je spodbudo prejelo več kot 4500 oseb, skupni znesek izplačil pa je presegel 927 tisoč evrov. Od takrat številke iz leta v leto močno upadajo – lani je bilo upravičencev le še 687, letos do konca septembra pa 554. Dejstvo pa je, da se število registriranih brezposelnih v zadnjih letih giblje na najnižjih ravneh doslej v samostojni Sloveniji, kar posredno vpliva tudi na število prejemnikov spodbude za zaposlitev.
33 odstotkov vlog zavrnejo
Na zavodu za zaposlovanje pravijo, da zavrnejo približno 33 odstotkov vseh prejetih vlog za spodbudo. Kot najpogostejše razloge za zavrnitev navajajo, da vlagatelj ni prejemnik denarnega nadomestila, da ima vlagatelj deficitarni poklic ali da ima vlagatelj dokončano več kot srednješolsko izobrazbo. Manj pogosti razlogi za zavrnitve pa so, da niso sklenili delovnega razmerja za polni delovni čas, so se zaposlili pri predhodnem delodajalcu, so zamudili 30-dnevni rok oddaje vloge od zaposlitve, so se samozaposlili oziroma odprli samostojno dejavnost, pravijo na zavodu za zaposlovanje.
Spodbudo lahko dobite neštetokrat
Če se oseba po kratkem obdobju zaposlitve spet znajde brez dela, lahko ob izpolnjevanju pogojev pravico do spodbude uveljavlja znova. To pomeni, da lahko posameznik, ki denimo sklene delovno razmerje, nekaj mesecev prejema plačo in spodbudo, nato zaposlitev prekine, se znova prijavi na zavod in ob naslednji zaposlitvi spet pridobi pravico do enake ugodnosti. In tako še dlje časa prejema tako plačo kot tudi spodbudo. Na zavodu za zaposlovanje sicer poudarjajo, da se spodbuda znova prizna le, če so izpolnjeni vsi pogoji – med drugim, da se oseba zaposli pri drugem delodajalcu in ne v deficitarni panogi.
Pa še to ,da dodam glede Božičnice..... to si jo bomo sami plačali.... od naših plač bo trgano tisto ,kar bomo dobili... in zame to ni nobena Božičnica ampak samo zasoljen kredit, plače pa so itak na psu.... razen ,če… ...prikaži več si sodnik ,odvetnik ali politik v vladi kjer si sami pišejo plače.
Sej to vedno velja samo za tiste ,ki imajo polno rit vsega in za Ci...e. Nikoli in nikdar nisem slišal za kaj takega.Službo sem bil primoran sam iskati in po eni strani je tudi prav tako, ne pa da bi… ...prikaži več dobival nagrado zato ,ker je nimam . Vseeno sem preživel..... težko ampak sem in sem ponosen na to ,da nisem dobival od države nobene podpore ali socialo ,da bi mi kdorkoli kaj očital. Službo se dobi ,če le hočeš, če nočeš dobiš nagrado.... hmmm, kera bedarija. Hvala vseeno Slovenija
150 enako za tistega z 2000 in 517 ni nobena socialna država.Glede ključnega resorja(pravosodja) ni bilo v dobrih 3 letih storjeno 0.Torej, naj ostane Zlovenija stari Texas naprej,potem bomo pa že stisnili glave vsi državljani-ke in videli kako in kaj naprej.hehehe