Na nas se je obrnil bralec, ki je poročen s tujo državljanko (Rusinjo). Zanimalo ga je, kaj bi se zgodilo v primeru njegove smrti. Bi lahko njegova partnerica prevzela njegove nepremičnine? "Rusi kot fizične osebe namreč pri nas ne morejo kupiti nepremičnine, nepremičnine lahko kupijo zgolj kot lastniki pravne osebe," je pojasnil. Poiskali smo odgovore.
V Republiki Sloveniji lahko tujci na podlagi 68. člena Ustave RS pridobivajo lastninsko pravico na nepremičninah pod pogoji, ki jih določa zakon ali mednarodna pogodba, ki jo ratificira državni zbor, so za Žurnal24 pojasnili na ministrstvu za pravosodje.
Zakon o dedovanju v 6. členu sicer določa, da imajo glede dedovanja nepremičnin tuji državljani, med katere spadajo tudi državljani Rusije, v Republiki Sloveniji s pogojem, da se uporablja načelo vzajemnosti, enake dedne pravice kot državljani Republike Slovenije. Povedano drugače: tuja državljanka, ki sicer kot fizična oseba ne more kupiti ali v dar prejeti nepremičnine, lahko v primeru dedovanja postane lastnica nepremičnine. Toda postopek, kot boste videli, ni tako preprost kot v primeru dedovanja slovenskega državljana oz. državljanke.
Razen Zakona o dedovanju ni bil sprejet noben drug zakon, ki bi omogočal državljanom Ruske federacije pridobitev lastninske pravice na nepremičninah v Republiki Sloveniji na podlagi pridobitnih načinov, kot so pravni posel, odločba državnega organa ali zakon, prav tako pa tudi ni bila ratificirana nobena mednarodna pogodba, ki bi državljanom Ruske federacije to omogočala, so za nas potrdili na ministrstvu. Edina možnost je torej pridobivanje lastninske pravice na nepremičninah na podlagi dedovanja pod pogojem vzajemnosti.
Kako se ugotavlja vzajemnost?
Ugotavljanje vzajemnosti kot pogoja za pridobitev lastninske pravice tujcev na nepremičninah v Republiki Sloveniji ureja Zakon o ugotavljanju vzajemnosti, ki glede vzajemnosti pri dedovanju v 4. členu določa, da se v zapuščinskem postopku pri zakonitem dedovanju in pri oporočnem dedovanju, ko je dedič tujec, ki bi bil dedič tudi po zakonitem dedovanju, vzajemnost domneva do dokaza o nasprotnem. Kadar je treba v zapuščinskem postopku zaradi dedovanja nepremičnine vzajemnost ugotoviti, sodišče prekine postopek, vzajemnost pa ugotavlja ministrstvo.
Po podatkih, ki izhajajo iz matičnega registra, so bile na dan 8. 10. 2025 vpisane 402 zakonske zveze med državljani Rusije in Slovenije.
"Glede na to, da se vaše vprašanje nanaša na oporočno dedovanje zakonca oziroma otroka, ki imata v skladu z 10. členom Zakona o dedovanju položaj zakonitega dediča, pojasnjujemo, da se v takem primeru obstoj vzajemnosti v zapuščinskem postopku domneva. Med Republiko Slovenijo in Rusko federacijo pa je v veljavi tudi Pogodba med FLRJ in ZSSR o pravni pomoči v civilnih, družinskih in kazenskih zadevah z dne 24. 2. 1962, ki v členih 36–46 ureja področje zapuščin," so še pojasnili na ministrstvu za pravosodje in dodali, da načelo enakosti pri dedovanju ureja 36. člen.
Na ministrstvu za pravosodje so pojasnili, da so v zadnjih 10 letih izdali le štiri odločbe v povezavi z obstojem vzajemnosti pri pridobivanju lastninske pravice na nepremičninah v Republiki Sloveniji na podlagi dedovanja tujih državljanov. V nobenem primeru sicer niso vodili postopka ugotavljanja vzajemnosti v primeru pridobivanja lastninske pravice na podlagi dedovanja s strani ruskih državljanov. So pa bile izdane odločbe v povezavi z obstojem vzajemnosti pri dedovanju nepremičnin z Republiko Južno Afriko (leto 2015), Venezuelo (2022), Ukrajino (2023) in Bosno in Hercegovino (2023).
Zgoraj omenjeni 36. člen v prvem odstavku določa, da državljani ene države pogodbenice lahko pridobijo imetja in pravice na ozemlju druge države pogodbenice na podlagi zakonskega in oporočnega dedovanja, pod enakimi pogoji in v enakem obsegu kot domači državljani. Drugi odstavek nadalje navaja, da lahko državljani ene države pogodbenice oporočno razpolagajo s svojim premoženjem, ki se nahaja na ozemlju druge države pogodbenice. "Obstoj pogoja vzajemnosti pri dedovanju med Republiko Slovenijo in Rusko federacijo je tako določen že na nivoju bilateralne pogodbe med državama," so še zaključili na ministrstvu.
dezurni@styria-media.si
Bi radi dosegli, da barabe še lažje služijo tudi na tem področju? Lažne poroke, posvojitve...potem pa nakupi. Je sploh še kaj Slovenije ostalo Slovencem, ali bomo res vse prodali tujcu? Klali krave za en zrezek? Bodo naši otroci še večji… ...prikaži več hlapci kot smo danes mi? Hlapci, tokrat na tuji zemlji, na zemlji, ki so si jo nekoč lastili in jo branili naši pradedje?