Moj sanjski šiht
1680 ogledov

Bodite pozorni, če zasledite takšne oglase

cv, delo, služba, zaposlitev Profimedia
Lažni zaposlitveni oglasi, bolj znani pod tujko "ghost jobs", postajajo del vsakodnevne realnosti na trgu dela.

V tujini duhove buri raziskava, objavljena na portalu ResumeBuilder.com, v okviru katere so navedli, da naj bi 3 od 10 podjetij objavljali tako imenovane lažne zaposlitvene oglase, kar kaže na to, da objava poziva za prijavo na zaposlitve, ki jih v resnici sploh ni, postaja naraščajoči problem. Takšni oglasi pa se ne pojavljajo le v tujini, ampak jih lahko zasledimo tudi v Sloveniji. 

Kaj je namen objavljanja lažnih zaposlitvenih oglasov?

V raziskavi ResumeBuilder.com so anketirali 1.641 menedžerjev, ki so odgovarjali, zakaj objavljajo t. i. "ghost jobs":

  • 67 % jih je odgovorilo, da s tem dajejo vtis, da je podjetje odprto za nova sodelovanja s talenti.
  • 66 % jih želi ustvariti občutek, da podjetja rastejo.
  • 63 % ustvarjajo občutek obstoječim zaposlenim, da bodo razbremenjeni s strani novih delavcev.
  • 62 % želi zaposlenim vzbuditi občutek zamenljivosti.
  • 59 % na ta način zbira življenjepise in širi svojo bazo potencialnih sodelavcev.

Še bolj zaskrbljujoče pa je to, da sodelujoči v raziskavi ugotavljajo, da ta način deluje, saj jih je 68 % poročalo, da so imeli lažni oglasi pozitiven učinek na dohodek, 65 % je opazilo pozitiven učinek na počutje zaposlenih, 77 % pa je poročalo, da se je zaradi tega izboljšala produktivnost. 

"7 od 10 menedžerjem se zdi objava lažnih zaposlitvenih oglasov moralno nesporna."

Iskalci zaposlitve so ogorčeni in razočarani

Na spletnem portalu Reddit.com se odvija veliko pogovorov na temo lažnih zaposlitvenih oglasov. Oglašajo se številni uporabniki, ki so zelo razočarani, ker se prijavljajo na službe, izpolnjujejo pogoje, potrudijo se s pripravo motivacijskega pisma in opisa dela v preteklih službah, ampak ne prejmejo nobenega odgovora na poslano, zaposlitveni oglas, na katerega so se odzvali, pa je še vedno aktiven. 

zaposlitev, moje delo, služba | Avtor: Profimedia Profimedia

Eden je zapisal: "To se je zgodilo meni. Trudim se, hodim na razgovore, potem pa  nobenega odgovora, kar izginejo."

Ko je videl seznam podjetij, ki pogosto objavljajo lažne oglase, se je zgrozil: "Ne morem verjeti, na toliko teh oglasov sem se prijavil, sedaj mi je vse jasno."

"Pogovor o tem marsikaj razjasni glede mojega iskanja službe. Hvala za to in seznam," je zapisal komentator v Redditovi temi o lažnih oglasih.

To počne na stotine podjetij 

Na spletni strani Reddit.com potekajo številne razprave o oglasih, ki ne vodijo do dejanske zaposlitve, v eni temi pa je uporabnik dejansko začel pripravljati seznam podjetij, ki so objavljala lažne zaposlitvene oglase. V dokumentu so se znašli številni velikani, kot so Tickets.Com, Mozilla, ChenMed in Business Wire, Redditovi komentatorji pa so opozarjali, da bi morali po njihovih izkušnjah na seznam dodati tudi Netflix, Hubspot, NBC News in Microsoft.

Podobne sezname je mogoče najti tudi na drugih mestih, obenem pa je mogoče podjetje preveriti ali podati prijavo v okviru spletnega mesta GHOSTJOBS.IO, kar pa pride bolj v poštev za večja tuja podjetja. Od zgoraj omenjenih ima to spletno mesto podatke le o Netflixu in Microsoftu, pri ostalih poizvedbah pa ponudi le možnost prijave.

Kakšne so izkušnje slovenskih strokovnjakov

Preverili smo, kakšne so izkušnje večjih zaposlitvenih portalov in agencij z lažnimi zaposlitvenimi oglasi.  

Na portalu Mojedelo.com so za Žurnal24 povedali, da takšnih oglasov niso zaznali, prav tako jih nihče od delodajalcev in uporabnikov ni opozoril, da bi šlo za delovno mesto, objavljeno brez dejanskega namena zaposlitve.

"Na portalu Adecco Slovenija so vsi oglasi, ki jih objavljamo, preverjeni in izhajajo iz sodelovanja z dejanskimi podjetji, s katerimi imamo sklenjene dogovore. Lažne oglase je sicer težko enoznačno opredeliti – lahko gre za oglas, ki promovira neobstoječe delovno mesto, v ozadju pa je namen zbiranja podatkov, grajenje baze kandidatov, preverba stanja na trgu dela ali v najslabših primerih zavajanje," so v Adeccu povedali za Žurnal24. 

ženska, služba | Avtor: Profimedia Profimedia

Saša Boštjančič, ustanoviteljica in direktorica zaposlitvenega portala Optius.com, prav tako pravi, da ni mogoče oceniti, kateri oglasi so tako imenovani "ghost job-i": "Težko si sicer tudi predstavljam, da bi delodajalci namenili sredstva za objavo, katere namen ni zapolnitev prostega delovnega mesta. Menim pa, da lahko obstajajo  razlogi, zakaj se nekatera podjetja odločajo za objavo takšnih oglasov:

  • preverjanje razpoložljivosti kadra na trgu dela,
  • zbiranje življenjepisov za prihodnje potrebe, 
  • gradnja blagovne znamke delodajalca,
  • ustvarjanje vtisa o rasti in uspešnosti podjetja,
  • v redkih primerih celo interni pritiski na obstoječe zaposlene."

V Adeccu pojasnjujejo, kje se najbolj pogosto srečamo z lažnimi zaposlitvenimi oglasi in čemu služijo: "Lažni oglasi se najpogosteje pojavljajo na spletnih mestih brez nadzora nad kakovostjo vsebin, na družbenih omrežjih in na ne plačljivih oglasnih portalih. V tujini obstajajo primeri, kjer podjetja objavijo oglas, ne da bi imela realno potrebo po zaposlitvi – bodisi za oceno trga dela, pridobivanje informacij o kandidatih ali kot del strateškega HR marketinga. Takšna praksa ni transparentna in lahko škoduje zaupanju kandidatov, v Sloveniji zaznamo največ tega na strani tujih podjetji, ki vstopajo na slovenski trg dela."

Kako pogosti so lažni zaposlitveni oglasi v Sloveniji?

Saša Boštjančič iz Optiusa pravi, da v Sloveniji na tem področju (še) ni raziskave oz. analize.

V Adeccu se strinjajo, a dodajajo, da je stanje v Sloveniji vseeno drugačno kot v tujini: "Točnega podatka za Slovenijo nimamo, saj ni centralne evidence ali raziskave, ki bi to področje sistematično spremljala. Na podlagi izkušenj pa ocenjujemo, da je pojavnost takšnih oglasov pri nas bistveno nižja kot v tujini – predvsem zaradi manjšega trga dela in večje osebne povezanosti med podjetji, kandidati in izvajalci kadrovskih storitev. V tujini, zlasti na velikih spletnih platformah in družbenih omrežjih, je tveganje višje. Zato je ključno, da iskalci zaposlitve ostajajo pozorni."

Bodite pozorni na naslednje znake 

Strokovnjake na nekaterih večjih zaposlitvenih portalih in agencijah v Sloveniji smo vprašali, kaj bi svetovali iskalcem zaposlitve, kako lahko prepoznajo lažne oglase in kaj naj naredijo, če sumijo, da gre za lažne zaposlitvene oglase. 

služba, delo | Avtor: Profimedia Profimedia

V Adeccu kandidatkam in kandidatom svetujejo, da so pozorni na naslednje znake:

  • oglas vsebuje zelo malo informacij o podjetju ali delovnem mestu,
  • kontaktne informacije so nepopolne, nenavadne ali ne vodijo na uradne kanale (spletna stran podjetja/agencije, ki stoji za objavljenim oglasom),
  • opis delovnega mesta je pretirano splošen ali zavajajoče privlačen (izpostava ne realno velikega mesečnega plačila),
  • v zgodnji fazi postopka zahtevajo osebne podatke, kopije dokumentov ali celo plačilo z pričetek postopka selekcije,
  • oglas se pojavlja izključno na družbenih omrežjih ali sumljivih straneh brez kontaktne podpore.

"V primeru suma na lažen oglas svetujemo, da o tem obvestijo platformo, kjer je bil oglas objavljen, ter po potrebi tudi pristojne institucije (npr. inšpektorat za delo). Vedno pa priporočamo iskanje zaposlitve preko zaupanja vrednih kanalov – preverjenih agencij, uveljavljenih portalov in osebnih priporočil," še dodajajo v Adeccu.

Tudi na Optius.com navajajo nekaj opozorilnih znakov, na katere naj bodo pozorni iskalci zaposlitve, ker lahko nakazujejo na ghost job objave: "Če imajo dvome, naj kontaktirajo delodajalca in povprašajo o namenu oglasa ter pričakovanem času zaposlitve. Izogibajo naj se oglasom, ki se objavljajo več mesecev zapored in/ali so brez datuma objave in/ali roka za prijave. Če se jim ob branju oglasa zdi, da nekaj ni v redu – naj bodo previdni in raje izberejo zaposlitveni oglas, kjer je komunikacija jasna in preverljiva."

Ste tudi vi naleteli na takšne oglase? Pišite nam in nam zaupajte svojo izkušnjo.

dezurni@styria-media.si

Sorodne novice