Na naše vprašanje, ali bomo s 1. januarjem 2021 začeli graditi skoraj ničenergijske stanovanjske hiše, kot to državam članicam nalaga EU direktiva o energijski učinkovitosti stavb, so nam z ministrstva odgovorili, da „v Sloveniji že sedaj velja predpis, ki zahteva gradnjo skoraj nič energijskih stavb.“ Kateri predpis naj bi bil to, niso pojasnili.
sNES obvezne čez tri mesece in ne zdaj
Gradnjo skoraj ničenergijskih stavb sicer opredeljuje energetski zakon v 330. členu, vendar pa ima ta isti zakon tudi prehodne določbe. Tako v 542. členu piše, da se določba 330. člena začne uporabljati 31. decembra 2020. Torej čez tri mesece in ne že zdaj. Izjema so le nove stavbe, ki so v lasti Republike Slovenije ali samoupravnih lokalnih skupnosti in jih uporabljajo osebe javnega sektorja. Zanje zahteva velja že od 31. decembra 2018. Ali so na ministrstvu to spregledali?
Energetski zakon je v pristojnosti ministrstva za infrastrukturo, predpisi, ki bodo podlaga za gradnjo skoraj ničenergijskih hiš pa so v pristojnosti MOP. Ta bi moral pravočasno pripraviti posodobljen pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah (PURES) in pripadajočo tehnično smernico, na podlagi katerih naj bi se gradile sNES.
Predpisa in tehnične smernice še ni
„Na ministrstvu pripravljamo posodobitev predpisa, ki ureja učinkovito rabo energije v stavbah, kjer se bodo nekatere zahteve še nekoliko zaostrile. Skupaj s pravilnikom pripravljamo tudi tehnično smernico. Osnutka obeh bosta javno razgrnjena v naslednjih mesecih. Pravilnik in smernica do konca leta še ne bosta sprejeta, do uveljavitve novega pa tako velja obstoječi predpis,“ pojasnjujejo na MOP.
Zakaj omenjenih predpisov še ni, in zakaj bodo z njihovim sprejetjem zamudili rok, ki ga poleg energetskega zakona predpisuje tudi Direktiva EU iz daljnega leta 2010, na MOP niso pojasnili.
Še nekaj časa lahko gradimo po starem
Torej bodo graditelji stanovanjskih stavb te lahko tudi po prej omenjenem datumu gradili po starem. To pomeni, da morajo zadostiti zahtevi, da raba energije za ogrevanje ne bo višja kot 38 kWh na kvadratni meter na leto, manj je lahko tudi toplotne izolacije, še vedno bodo zahteve dosegli z dvoslojno zasteklitvijo na oknih, prezračevalni sistem ni obvezen.
Za sNES pa naj bi bila ta omejitev pri 25 kWh/m² na leto, tako so že pred časom napovedali strokovnjaki, kar posledično pomeni več toplotne izolacije, trislojno zasteklitev, tudi prezračevalni sistem, saj bo drugače zahtevani standard težko doseči. Pri sNES pa bo veljala še ena zahteva, in sicer se bo merila tudi skupna primarna raba energije v stavbi, ki ne bo smela biti presežena. Da so zahteve za gradnjo sNES precej bolj stroge od tistih, ki so zapisane v še vedno veljavnem PURES, vedo vsi, ki za novogradnje želijo dobiti subvencijo Eko sklada. Ta je rabo energije za ogrevanje omejil celo na največ 15 kWh/m², kar je najvišja dovoljena meja za pasivne hiše.
Razlika med obstoječim PURES in tistim, ki ga čakamo, bo očitno precejšnja, zato na MOP težko trdijo, da zahteva o gradnji sNES velja že zdaj.
Res je, da se marsikateri graditelj, predvsem ko gre za gradnjo družinskih hiš, ne ozira na veljavni PURES, temveč gradi v pasivnem ali sNES standardu. Res je tudi, da je veliko projektantov in izvajalcev že zdavnaj usposobljenih za načrtovanje in izvedbo takšne gradnje. Pa vendar, dokler ni zakonskih podlag zanjo, ta ostaja prostovoljna in ne obvezna.