Razlogov, zakaj se odločimo za zamenjavo strešne kritine je veliko, najpogostejši je seveda, njena dotrajanost, iztekla se ji je življenjska doba, zato ne opravlja več svoje primarne naloge, varovanje hiše pred vsemi vremenskimi vplivi in nevšečnostmi. Te lahko streho poškodujejo tako močno, da jo je treba v celoti obnoviti in zamenjati tudi vso kritino.
Po 20 do 30 letih je treba kritino zamenjati
Če bi vprašali strokovnjake za materiale in gradbeništvo, bi vam rekli, da je menjava odvisna od vrste kritine, bitumensko lepenko naj bi zamenjali po približno 20 letih, opečne in betonske strešnike po 30 in pločevinaste pocinkane ter cinkove in aluminijaste kritine po 15 do 20 letih. Tako je namreč zapisano tudi v pravilniku o standardih vzdrževanja stanovanjskih stavb in stanovanj.
Ali jih je res treba zamenjati po navedenem obdobju, pa je odvisno tudi od tega, kako smo streho vzdrževali. Med vzdrževalna dela strehe spadajo predvsem pregledovanje in po potrebi menjava obrob in žlot, ter posameznih poškodovanih strešnikov.
Razlog je zamenjavo je tudi celostna prenova hiše, kamor spada tudi toplotna izolacija ostrešja in običajno tudi menjava strešne kritine. Tega se lotimo tudi, če pod streho urejamo nove bivalne prostore. Lahko pa smo se stare, ne videz ne najbolj privlačne strehe, pa čeprav je še vedno ustrezna, preprosto naveličali.
Pogledati je treba tudi občinske akte
Med tem ko razmišljamo o menjavi strešne kritine, pa pogosto pozabimo na kakovost ostrešja in predvsem na to, ali za poseg potrebujemo kakšno dokumentacijo, morda celo gradbeno dovoljenje.
Pri izbiri strešne kritine, še manj pa pri spremembah naklonov strešine, izvedbi frčad ali strešnih balkonov, nimamo povsem prostih rok. Vse našteto je z vsemi dovoljenimi posegi in omejitvami napisano v občinskih prostorskih načrtih. V večini je opredeljeno, kakšni nakloni strehe so dovoljeni in katere vrste in barve kritine lahko izberemo. Iz občinskih prostorskih načrtov bomo izvedeli tudi, ali lahko spremenimo obliko strehe, izdelamo frčado, morda streho tudi dvignemo, da bo kolenčni zid v mansardi višji.
Za vsak poseg v konstrukcijo je nujno gradbeno dovoljenje
Če občinski prostorski načrti dovoljujejo želene spremembe, še ne pomeni, da jih lahko kar izvedemo. Za večino je treba pridobiti gradbeno dovoljenje. To pa pomeni, da potrebujemo arhitekturne načrte, iz katerih bodo te vidne, PZI in tudi nadzornika. Gradbeno dovoljenje je nujno vedno, ko posegamo v konstrukcijo strehe. Kaj natančneje to pomeni? Konstrukcijski poseg je sprememba naklona strehe, prav tako dvigovanje strehe z nekaj vrstami opek po obodu hiše, tudi izvedba fasade spada med posege za katere je treba dobiti gradbeno dovoljenje, ali pa sprememba oblike strehe ter tudi izvedba novega ostrešja.
Pregled ostrešja pred menjavo kritine je nujen
Pri menjavi strešne kritine marsikdo premalo pozornosti nameni prav stanju ostrešja. Tudi to je lahko dotrajano, lahko celo bolj kot strešna kritina. Zato je pred izbiro nove, treba ostrešje dobro pregledati in ugotoviti, ali je treba posamezne elemente zamenjati. Lesene dele ostrešja pogosto napadejo lesni škodljivci, ki lahko njihovo trdnost oziroma nosilnost izrazito zmanjšajo. Enako velja tudi za kondenzacijo, ki je prav tako pogost pojav v nepravilno izdelanih starih strehah. Kako odpraviti težave bo najbolje vedel statik. Pri manjših poškodbah oziroma na strehah, kjer je prizadetih malo elementov ostrešja, pa bo ustrezno rešitev predlagal tudi tesar. Morda bo treba izdelati nove horizontalne armiranobetonske vezi, obstoječe lege potem sidrati vanje, zamenjati posamezne druge lesene elemente.
Velja nepisano pravilo, da se obnova ostrešja splača, če je dotrajanih do 20 odstotkov lesenih elementov ostrešja, če je teh več, pa je smiselno razmisliti o odstranitvi stare in postavitvi nove strešne konstrukcije. Tudi v tem primeru bo potreba dobiti gradbeno dovoljenje.
Nova kritina naj bo podobna stari
Ostrešje bo treba obnoviti ali vsaj dodatno ojačati tudi, če se odločimo za bistveno težjo novo kritino. Ostrešje pokrito na primer z bitumensko lepenko ali vlaknocementnimi ploščami, ki jih želimo zamenjati z opečnimi ali betonskimi strešniki, verjetno ne bo dovolj nosilno. Pri izbiri nove kritine pa moramo biti tudi pozorni na naklon strehe, saj vsak ni primerna za vsak naklon. Niti ni vsaka kritina primerna za vsako okolje upoštevajoč zanj značilne vremenske razmere. Obnova strehe bo najbolj preprosta, če se odločimo za enako ali podobno različico stare strešne kritine.
Subvencij za kritino ni
Menjava strešne kritine ne spada med posege, za katere bi pri Eko skladu lahko dobili nepovratna sredstva ali ugoden kredit. Niti mednje ne spada obnova ostrešja. Oboje pa lahko dobimo za vgradnjo toplotne izolacije v ostrešju. Subvencija znaša največ 20 odstotkov vrednosti naložbe, a ne več kot 12 evrov na kvadratni meter toplotne izolacije. Med stroške naložbe pa poleg nakupa toplotne izolacije, spadajo še stroški nakupa parne ovire ali zapore ter zaključnih oblog ter materiala za izvedbo sekundarne kritine ter vgradnje naštetega. Pogoj za subvencijo je tudi ustrezna toplotna prehodnost po vgradnji toplotne izolacije, ki je lahko manjša ali enaka 0,14 W/m²K.
Več o gradnji in obnovi najdete tukaj.
Kupiš kritino in znova prekriješ brez problemov,pusti birokrate.
ja, ja, ja itak. pa za obrobo na dimniku tudi treba projektanta in gradbeno, kajne. budale birokratske, treba vas strpati v umobolnico
Ali se spomnite energetskih izkaznic ? Danes jih nihče več ne pregleduje .