Nova gradbena in stanovanjska zakonodaja naj bi prinesli več sprememb, nekatere so zagotovo pozitivne, druge manj. Pripravili smo povzetek bistvenih sprememb na obeh področjih, na ministrstvu za okolje in prostor pa vprašali, v kakšni fazi sta zakona in kdaj lahko pričakujemo njuno sprejetje ter kdaj bo gradnja skoraj ničenergijskih individualnih in večstanovanjskih hiš obvezna.
Gradbeni zakon
Novela gradbenega zakona je v medresorskem usklajevanju. „Odgovore resorjev pričakujemo prvi teden januarja, potem po potrebi sledi dodatno usklajevanje. Predvideno je, da bi vladno gradivo pripravili še v mesecu januarju, da ga Vlada RS pošlje v Državni zbor RS,“ pravijo na ministrstvu. Zakon lahko torej pričakujemo enkrat v drugi četrtini leta.
Glavne spremembe, ki naj bi jih prinesel gradbeni zakon:
Komunalni prispevek - do zdaj je veljalo, da ga je moral investitor plačati pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja, po novem ga bo plačal kasneje in sicer tik preden bo prijavil začetek gradnje.
Začetek gradnje - Po novem bo investitor lahko začel graditi preden bo gradbeno dovoljenje pravnomočno.
Rušenje stavb – zdaj velja, da za rušenje gradbeno dovoljenje ni potrebno, le začetek izvedbe del je treba prijaviti. Po novem bo gradbeno dovoljenje potrebno, če se ruši stavba, ki se drži sosednje stavbe ali je od nje oddaljena manj kot en meter.
Manjša rekonstrukcija - osnutek uvaja tako imenovano manjšo rekonstrukcijo. Za vse rekonstrukcije je namreč zdaj obvezno gradbeno dovoljenje, po novem pa za manjše rekonstrukcije to ne bo več potrebno. Med ta dela naj bi se med drugim štela zamenjava konstrukcijskih elementov ostrešja, dograditev odprtih stopnišč in dvigal.
Sanacija po nesrečah - Tudi v primerih, ko naravna nesreča, na primer požar, hudo prizadene stavbo, ki jo je zato treba čim prej sanirati in vzpostaviti prvotno stanje, to pa lahko pomeni tudi posege v konstrukcijo, bo dovolj le prijava začetka gradnje.
Legalizacija objektov in uporabno dovoljenje – predlog prinaša spremembe na področju legalizacije starejših objektov in s tem nekoliko poenostavljen postopek pridobivanja uporabnega dovoljenja
Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah (PURES)
PURES določa zahteve, kako naj se načrtujejo novogradnje, ki morajo biti od 1. januarja 2021 skoraj ničenergijske. S pravilnikom na ministrstvu zamujajo, zato naj naj bi do njegovega sprejetja veljal obstoječi PURES, kar očitno pomeni, da bodo investitorji do takrat lahko vlagali dokumentacijo za gradbeno dovoljenje po starih zahtevah, ki so bistveno manj stroge, kot bodo nove.
„Začetek trimesečne javne obravnave pravilnika o učinkoviti rabi energije v stavbah in tehnične smernice za graditev TSG-.1-004:2021 je predvideno januarja prihodnje leto,“ pravijo na ministrstvu. Do sprejetja nas loči še precej časa.
Stanovanjski zakon
„Predlog novele stanovanjskega zakona je bil posredovan v obravnavo na vlado. Po potrditvi je predviden redni postopek za sprejem v državnem zboru. Predvidoma bo zakon sprejet v aprilu ali maju (odvisno od sej),“ pa na ministrstvu pojasnjujejo časovnico sprejetja stanovanjskega zakon.
Glavne spremembe, ki naj bi jih prinesel stanovanjski zakon:
Stroškovne najemnine – glavna je sprememba neprofitnih najemnin v stroškovne in s tem njihova podražitev. Novost pri določanju stroškovnih najemnin je vpliv lokacije na njeno višino, s pomočjo kazalnikov pa jo bodo določale občine. Predviden je tudi dvig subvencije in sicer do največ 85 odstotkov.
Več javnih najemnih stanovanj - ohranja se predlog za javno najemno službo in hkrati dovoljuje višje zadolževanje republiškega in občinskih stanovanjskih skladov. Po novem se bodo stanovanjski skladi lahko zadolžili za 40 in ne več le za 20 odstotkov izkazanega namenskega premoženja sklada. Tako bodo lahko pridobili več naložbenih sredstev za nove investicije v stanovanjsko gradnjo.
Soglasja v večstanovanjskih stavbah - spremenjena potrebna soglasja etažnih lastnikov, med drugi se za dela, za katera je nujno gradbeno dovoljenje in zdaj velja 100-odstotno soglasje, to znižuje na 75 odstotkov. Za nekatera dela, za katera je zdaj potrebno 75 odstotno soglasje pa bo po novem zadostovalo 50-odstotno soglasje etažnih lastnikov.
Ločen fiduciarni račun - novost so tudi obvezni ločeni fiduciarni računi za rezervni sklad za vsako večstanovanjsko stavbo posebej, kar naj bi zagotovilo varnejše in bolj transparentno vodenje sredstev v rezervnem skladu.
Odpovedi najemnih pogodb - zdaj lahko lastnik stanovanja najemno pogodbo odpove z odpovednim rokom, ki ne sme biti krajši od 90 dni. Po novem bo ta rok 60 dni. Poleg tega zdaj velja, da sodišče določi rok za izselitev, ki pa ne sme biti krajši od 60 dni in ne daljši od 90 dni. Po novem bo rok med 30 in 60 dni. Določena bo tudi odpoved najemne pogodbe, sklenjene v obliki izvršljivega notarskega zapisa, ko lahko najemodajalec v izvršilnem postopku zahteva izpraznitev stanovanja.
Več o grdanji in obnovi najdete tukaj.