Korenita obnova strehe oziroma ostrešja je do nedavnega veljala za poseg, za katerega je bilo treba pridobiti gradbeno dovoljenje. To je veljalo v primeru, ko je bilo treba pri obnovi poseči tudi v konstrukcijo ostrešja, torej ga v celoti ali delno zamenjati.
Od gradbenega zakona (GZ-1), ki je začel veljati sredi leta 2022, in kasneje s sprejemom uredbe o razvrščanju objektov in tehnične smernice pa je v uporabi nova vrsta gradbenega posega, in sicer manjša rekonstrukcija. Za dela, ki spadajo pod manjšo rekonstrukcijo, gradbeno dovoljenje ni več potrebno. In med ta dela spada tudi obnova strehe in ostrešja, tudi ko se posega v konstrukcijo.
Mnenje pooblaščenega strokovnjaka je obvezno
Kljub temu pa ni vse tako preprosto, kot se morda zdi na prvi pogled. Čeprav za manjšo rekonstrukcijo ni potrebno gradbeno dovoljenje, pa je ne smemo izvajati na svojo pest in brez strokovnega nadzora. Za korenito obnovo ostrešja, pri kateri bomo posegli tudi v konstrukcijo, je že pred izvedbo treba pridobiti mnenje pooblaščenega strokovnjaka gradbene stroke.
Natančneje pa posege v ostrešje, ki so dovoljeni brez gradbenega dovoljenja, opredeljuje tehnična smernica. Kljub temu pa v praksi prihaja do različnih interpretacij dovoljenega oziroma nedovoljenega, zato so na Inženirski zbornici Slovenije pripravili Priročnik za projektiranje manjših rekonstrukcij.
Menjava brez gradbenega dovoljenja le v teh primerih
Osnovna zapoved je, da se z zamenjavo se ne sme ogrožati stabilnost konstrukcije objekta. Kot navajajo avtorji priročnika Tomaž Strmole, Klemen Rejec in Dejan Prebil med te posege "spada tudi zamenjava ostrešja ali zamenjava delov medetažne konstrukcije, ne pa tudi zahtevnejši posegi, kot je na primer zamenjava armiranobetonskih ali zidanih elementov in drugih elementov, ki podpirajo konstrukcijske elemente, ki se ne zamenjujejo."
Ali drugače. Posamezne konstrukcijske elemente lahko zamenjamo z elementi iz enakega materiala, pri čemer pa je dovoljeno zamenjati tudi celotno ostrešje. Pri menjavi posameznih konstrukcijskih elementov pa so dodatne omejitve. Avtorji poročila navajajo, da je iz tehnične smernice razumeti, da v okviru manjše rekonstrukcije lahko menjamo predvsem elemente, ki "niso betonski, armiranobetonski ali zidani in ki ne podpirajo drugih elementov."
Zamenjamo lahko lesene in jeklene elemente
Pri ostrešju lahko torej zamenjamo lesene in tudi jeklene elemente. Staro leseno ostrešje lahko torej v celoti nadomestimo z novim, pri tem pa ni dovoljeno bistveno spreminjati oblike strehe, na primer iz enokapnice v dvokapnico. V tem primeru poseg ni več manjša rekonstrukcija, temveč je zanj treba pridobiti gradbeno dovoljenje.
Zamenjave elementov je običajno mogoče izvesti na način, ki ne vpliva na spremembo mehanske odpornosti in stabilnosti objekta in konstrukcijskih elementov, ki se ne zamenjujejo, navajajo v priročniku.
V uredbi in tehnični smernici to sicer ni izrecno urejeno, a kot lahko preberemo v priročniku, je "pod izrazom istovrstni elementi mogoče razumeti tudi konstrukcijske elemente, ki so iz enakega materiala, enake oblike, a večjih dimenzij (npr. špirovci ali lege večjega preseka)."
Kot razumejo, je dovoljeno predvideti tudi drugačne materialne lastnosti takih elementov (npr. višji trdnostni razred lesa), ne pa tudi povsem druge vrste konstrukcijskega materiala.
Večja odpornost, tudi proti vetru
Avtorji v priročniku navajajo tudi nekaj priporočil, ki naj bi jih investitorji, izvajalci in strokovnjaki, pod nadzorom katerih poteka manjša rekonstrukcija, upoštevali predvsem, da bi preprečili ponovno propadanje ostrešja in povečali odpornost na vse pogostejše vremenske vplive, kot so neurja z močnim vetrom.
Priporočajo tudi, da se "izboljša spajanje s konstrukcijskimi elementi, ki jih zamenjan element podpira ali je naslonjen nanje. V primeru menjave špirovcev naj se posebno skrb nameni pritrjevanju letev in kritine – pri obstoječih objektih so kritina in letve velikokrat nezadostno povezane z ostrešjem. Preveri naj se tudi sidranje leg v spodnjo konstrukcijo, saj je nezadostno sidranje ostrešja pogost razlog za odkrivanje streh ob močnejših neurjih."
Dotaknejo se tudi vgradnje strešnega okna, širina katerega je večja, kot je razdalja med dvema špirovcema. V tem primeru je potrebno rezanje in izvedba ustreznega menjalnika, zato je treba preveriti nosilnost robnih špirovcev.
katarina.mal@styria-media.si
) Samske ženske čakajo na vas na -- Sexy24.mom
Pi kripto rudarjenje preko telefona! Brezplačno naložite aplikacijo in uporabite kodo, ki vam takoj doda 1 kovanec in 25% bonus donos vsak dan. Koda: DZETOTEX Več na: https://minepi.com/dzetotex
Zanimivo,da stoletja stare stavbe,ki so jih zgradili neuki in polpismeni ljudje stojijo še danes in kljub nevzdrževanju iz različnih razlogov kljubujejo času,moderne komaj leto ali še manj stare stavbe,ki so stale tudi več milijonov in so se pri njihovi gradnji… ...prikaži več precej obogatili "strokovnjaki" različnih strok,ki jih zahteva država in politika,pa se rušijo,sesedajo same vase,ob njih ni sigurno hoditi,da nam ne pade kaj na glkavo,ob malo večjem vetru z njih odpadajo izolacije itd itd.....