Nedavno smo pisali o lastniku 175 let stare hiše, za katero je poskušal urediti dokumentacijo. Zaradi napake, ki jo je očitno naredil pri vzdrževanju, dokumentacije ni mogel urediti po 150. členu gradbenega zakona, ki določa pogoje za pridobitev domneve o izdanem gradbenem in uporabnem dovoljenju.
Njegov greh je osem kvadratnih metrov nadkritja nad vhodom v hišo, ki ga je naredil, ko je pred leti prenavljal streho. Nadkritje je po črki zakona, tako trdijo na upravni enoti, črna gradnja. Da je hiša grajena pred letom 1968, da se ji namembnost vse do zdaj ni bistveno spremenila, da je zemljišče vpisano v kataster nepremičnin, kar so zahteve iz 150. člena GZ-1, ni pomembno.
700 evrov stroškov
Zato se je odločil, da bo hiši papirje priskrbel po 146. členu gradbenega zakona, kar pomeni, da je poleg vse potrebne dokumentacije plačal tudi strošek za uzurpacijo in degradacijo ter komunalni prispevek.
Za uzurpacijo in degradacijo prostora, ki ga predstavlja osem kvadratnih metrov nadkritja nad vhodom je plačal približno 640 evrov, občina pa mu je odmerila še približno 60 evrov komunalnega prispevka. Skupaj torej približno 700 evrov.
Razveljavljen 146. člen
Kot je dobro znano, je Ustavno sodišče junija končno objavilo odločbo, s katero je 146. člen gradbenega zakona razveljavilo. To pomeni, da postopki, začeti na podlagi tega člena, niso več le zaustavljeni, temveč tudi končani, in sicer z negativnimi odločbami.
Bralec niti po tem členu ni uspel urediti pravnoformalnega stanja za osem kvadratnih metrov očitno spornega nadkritja.
Sprašuje se, ali bo dobil vsaj povrnjenih 700 evrov, ki jih je vplačal za nekaj, kar ni rešeno.
Zakon ne predvideva povračila
"Veljavna prostorska in gradbena zakonodaja ne predvideva vračila nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora," na naše vprašanje kratko odgovarjajo na ministrstvu za naravne vire in prostor. Zakaj je tako, ne pojasnijo, prav tako ne, kam gre ta denar.
Lahko pa zaprosi za vračilo plačanega komunalnega prispevka. "Vračilo komunalnega prispevka lahko zahteva investitor, ki mu ni bila izdana odločba o legalizaciji ali dovoljenje za objekt daljšega obstoja,« pojasnijo na ministrstvu in dodajo, da mora »zahtevo vložiti v roku petih let od dneva plačila prispevka, in sicer pri občini, ki je prispevek odmerila". Obresti se ne izplačajo, še zaključijo.
Bralec ni edini, ki se je znašel v takšnem položaju, in čeprav vlagatelji niso odgovorni, da so zahteve za ureditev pravnega stanja svojih nepremičnin vlagali po očitno ustavno spornem členu, so zdaj pač primorani odreči se plačanim sredstvom za uzurpacijo in degradacijo, prav tako obrestim, glede na to, da so občinam komunalne prispevke plačali že pred skoraj dvema letoma.
katarina.n.mal@styria-media.si
In vprašajmo se. Kdo je spisal zakon? Uslužbenec ali ''honorarni sodelavec? Nadalje, kateri parlamentarni odbori so ga odobrili kot ustreznega? Katera vlada je poslala zakon v DZ? In na koncu, kateri poslanci so ''požegnali''? In njih vprašajmo kaj so mislili… ...prikaži več ko so bili za. Torej imamo krivce za tako stanje, nekje med 80 do 120 ljudi. Na ''prangl'' z njimi. Kot poduk in opomin za naslednjič, kajne?
Legalno hočem zgraditi hišo, plačal sem komunalni prispevek, občina pa mi ne dovoli uporabe in ureditve javne poti za dostop, medtem, ko to isto pot dovoli uporabljati črnograditelju. MAFIJA BREZ PRIMERE, NA VSAKEM KORAKU
Zakon je bil očitno namenoma predlagan tako, da dovoljuje legalno krajo denarja s pomočjo sodišča. Sramota brez primere.