Bralec se je znašel v nezavidljivem položaju. V bližini njegovega doma je stara, zapuščena zgradba, ki je v tako slabem stanju, da se je na mestih že začela sesuvati. Objekt na več načinov ogroža tako njegovo dobrobit kot objekte na njegovi parceli. Lastnika sosednje parcele in omenjene zapuščene zgradbe je že opozoril na stanje, vendar do kakšnega premika ni prišlo. Ker stanje postaja nevzdržno, ga zanima, kakšne možnosti ukrepanja še ima na voljo, kaženamreč, da s pogovorom ne bo dosegel ničesar.
Na pomoč lahko priskoči občina
Čeprav se lastnik ne odziva na pozive, to ne pomeni, da imajo sosedi zvezane roke. Določene pristojnosti na tem področju imajo namreč tudi občine. Zakon o urejanju prostora v 255. členu omogoča občini, da "lahko za ohranjanje in izboljšanje urejenosti naselja in krajine ob hkratnem upoštevanju zahtev s področja urejanja prostora, graditve, varstva okolja, varstva kulturne dediščine in ohranjanja narave v določenih primerih zapove upoštevanje prostorskega izvedbenega akta in ustrezno izvedbo posega v prostor tako, da odredi vzdrževanje".
Občina lahko, skladno z 256. členom omenjenega zakona, lastniku nepremičnine naloži izvedbo potrebnih vzdrževalnih del. Z odločbo določi rok za izvedbo del, katera dela je treba izvesti in navede pomanjkljivosti, ki kvarno vplivajo na urejenost naselja ali krajine. Občina mora lastniku nepremičnine predstaviti tudi možnosti sofinanciranja izvedbe del iz proračunskih in drugih sredstev, v primeru, da ta ne bi mogel del izvesti sam. Možna je tudi sklenitev pisnega dogovora o izvedbi vzdrževanja, kjer lahko pride tudi finančne soudeležbe občine.
V primeru, da gre za objekt kulturne dediščine, je treba dela izvesti na podlagi soglasja in navodil Zavoda za varstvo kulturne dediščine.
Inšpekcija presoja v okviru konkretnega inšpekcijskega postopka
Ukrepa lahko tudi gradbena inšpekcija. "Na Gradbeno inšpekcijo Inšpektorata RS za naravne vire in prostor se lahko obrne vsak posameznik, kadar meni, da prihaja do nepravilnosti na področju graditve objektov. To vključuje primere, ko obstaja sum, da se gradnja izvaja brez ustreznega dovoljenja, v nasprotju z izdanim dovoljenjem ali kadar je objekt v takem stanju, da bi lahko predstavljal nevarnost za ljudi ali okolico. Pomembno je poudariti, da se lahko nevarna, nelegalna ali neskladna gradnja ugotovi le v okviru konkretnega inšpekcijskega postopka, kjer se na podlagi ogleda na kraju samem in zbranih dokazov strokovno presodi, ali so podani pogoji za ukrepanje," so pojasnili na inšpektoratu.
Na inšpektoratu poudarjajo, da vizualno zanemarjeni, zapuščeni ali nenaseljeni objekti niso nujno nevarni v smislu gradbene zakonodaje. "Gradbena inšpekcija lahko ukrepa le, če ugotovi dejanske elemente nevarnosti ali nezakonitosti, pri čemer se to vedno potrjuje v okviru konkretnega inšpekcijskega postopka. Nevarni objekt je objekt, ki ne izpolnjuje bistvenih zahtev in neposredno ogroža zdravje in življenje ljudi, premoženje večje vrednosti, promet ali sosednje objekte," so razložili.
Prijavo je treba podati na Inšpektorat za naravne vire in prostor – prek portala eUprava, po elektronski (gp.irsnvp@gov.si) ali navadni pošti (Dunajska cesta 56, 1000 Ljubljana) ali osebno na vložišču. Prijavo lahko oddate tudi na pristojne območne enote gradbenega inšpektorata.
V prijavi je priporočljivo navesti čim več podatkov o objektu in zaznanih nepravilnostih. Inšpektorji bodo lažje presodili in hitreje ukrepali, če je v prijavi podana natančna lokacija objekta, opis opaženega stanja ter dodani morebitni dokazi, kot so fotografije ali dokumentacija. Inšpekcija nato na podlagi prejetih informacij presodi, ali so izpolnjeni pogoji za nadaljnje ukrepanje. Postopanje je urejeno v gradbenem zakonu (GZ-1) in podrobneje razloženo v dokumentu Kriteriji za določanje prioritetnih inšpekcijskih nadzorov.
Ukrepati mogoče tudi, če lastnik ni znan
"V primeru nevarnega objekta pristojni inšpektor odredi ustavitev gradnje oziroma prepoved uporabe nevarnega objekta in odredi, da se v roku, ki ga določi, na stroške inšpekcijskega zavezanca objekt ustrezno zavaruje oziroma da se na objektu oziroma delu objekta v roku, ki ga določi, izvede vzdrževanje objekta ali manjša rekonstrukcija ali drugače sanira objekt ali del objekta," so opisali možnosti ukrepanja.
"Če z ukrepi nevarnosti ne bi bilo mogoče odpraviti, pristojni inšpektor odredi ustavitev gradnje oziroma prepoved uporabe nevarnega objekta in odredi, da se v roku, ki ga določi, na stroške inšpekcijskega zavezanca objekt delno ali v celoti odstrani," so pojasnili. V praksi se lahko zgodi, da lastnik objekta ni znan. "Če gre za nevarni objekt in je inšpekcijski zavezanec umrl, vendar postopek dedovanja še ni končan, ali če inšpekcijski zavezanec organu ni znan oziroma mu ni znano njegovo prebivališče ali ob prenehanju pravne osebe inšpektor ukrep izreče občini, na območju katere je nevaren objekt," so še dodali.
Ena od možnosti je tudi iskanje pravne pomoči. Včasih lahko odvetniki s svojim pristopom pomagajo pri iskanju sporazumne rešitve za nastale razmere. Ob tem sicer nastanejo določeni stroški, ki pa se jim tisti, ki imajo sklenjeno zavarovanje pravne zaščite, lahko izognejo. V Zavarovalnici ARAG pojasnjujejo, da v takih primerih nudijo zavarovancem pravno podporo in pomoč pravnih strokovnjakov. Zavarovanje krije tudi odvetniške in sodne stroške - tudi s sodno odločbo naložene stroške nasprotne strani -, poleg tega tudi stroške izvensodnih poravnav, mediacij, prič, tolmačev in od sodišča imenovanih izvedencev. Zavarovanje pravne zaščite za nepremičnine krije tako spore s sosedi, motenje posesti kot probleme z najemodajalcem ali kršitev najemne pogodbe.
u Žabljak teh probljemov nemamo