Po zdaj veljavni gradbeni zakonodaji je bil postopek pridobitve uporabnega dovoljenja za novogradnjo precej zapleten, še posebej za samograditelje.
Novi zakon poenostavlja postopke
Za pridobitev uporabnega dovoljenja za enostanovanjsko stavbo novi zakon določa manjši obseg prilog. Tako po novem investitorju ne bo več treba priložiti dokazila o zanesljivosti.
Pravilnik o podrobnejši vsebini dokumentacije in obrazcih, povezanih z graditvijo objektov že sedaj omogoča, da se zahtevi za izdajo uporabnega dovoljenja priloži dokumentacija za izvedbo gradnje, če med gradnjo ni prišlo do odstopanj od gradbenega dovoljenja.
Bo pa moral investitor k vlogi za izdajo uporabnega dovoljenja za enostanovanjsko stavbo namesto dokazila o zanesljivosti objekta priloži izjavo nadzornika in vodje nadzora, da so dela dokončana v skladu z izdanim gradbenim dovoljenjem in projektno dokumentacijo za izvedbo gradnje ter da objekt izpolnjuje bistvene zahteve.
Uporabno dovoljenje tudi brez fasade
Pri tem pa zakon prinaša še eno bistveno spremembo. Izjava, da objekt izpolnjuje bistvene zahteve se lahko izda tudi, če objekt nima izvedenega oziroma dokončanega ovoja stavbe. Torej je objek pred izdajo uporabnega dovoljenja lahko brez fasade, vendar le tri leta po pridobitvi dovoljenja. V tem času mora investitor fasado izvesti oziroma dokončati.
Ker uporabno dovoljenje ostaja pogoj za pridobitev hišne številke, ta pa pogoj za prijavo stalnega prebivališča, je to določilo dobrodošlo za investitorje, ki se želijo ali celo morajo v novozgrajene hiše vseliti pred izvedbo fasade
Globe za kršitelje do štiri tisoč evrov
Zakon predvideva tudi nove globe za kršitelje. V primeru, da investitor v 30 dneh potem, ko je gradnja končana, kar potrdi nadzornik, ne vloži vloge za izdajo uporabnega dovoljenja, je predpisana globa za fizično osebo od dva do štiri tisoč evrov.
Enaka določila veljajo tudi v primeru rekonstrukcije ali spremembe namembnosti obstoječih objektov, za katere je po zakonu obvezno pridobiti gradbeno dovoljenje.
Uporabno dovoljenje za vse hiše, zgrajene pred 2018
Bistvena novost, ki z novim zakonom velja za enostanovanjske objekte, je avtomatično uporabno dovoljenje. Za vse enostanovanjske hiše, ki so bilezgrajene pred 1. junijem 2018 (ko zanje ni bilo predpisano uporabno dovoljenje) z gradbenim dovoljenjem, tudi v okviru dopustnih manjših odstopanj, če so evidentirane in zanje ni bil izrečen inšpekcijski ukrep, se šteje, da imajo uporabno dovoljenje po samem zakonu. O tem se na zahtevo lastnika takega objekta izda odločba.
Dovoljenje za objekt daljšega obstoja je uporabno dovoljenje
Hkrati se tudi dovoljenje za objekt daljšega obstoja šteje za uporabno dovoljenje. V postopku morajo biti dane izjave, da so izpolnjene bistvene zahteve. Takšna izjava se lahko da le, če je objekt končan, uporabno dovoljenje pa tudi pomeni, da se da v uporabo dokončan objekt. Za pridobitev dovoljenja za objekt daljšega obstoja je med drugimi pogoj dejstvo, da je objekt do grobih gradbenih del zgrajen pred 17. novembrom 2017 (pred uveljavitvijo Gradbenega zakona).
Za postopek zadostuje, da je bil objekt na navedeni dan izveden do grobih gradbenih del, objekt pa mora biti ob izdaji dovoljenja dokončan. Ker to ni jasno izhajalo iz obstoječih določb, je kot pogoj za izdajo dovoljenja za objekt daljšega obstoja dodano še, da je objekt dokončan, da se lahko zahtevi za legalizacijo ugodi. Določba se dopolni tudi na način, da se omogoči legalizacija tudi dela objekta.
Zakon prinaša novosti tudi na področju legalizacije
Objekt ali del objekta, ki ima odločbo o legalizaciji ali dovoljenje za objekt daljšega obstoja, ni nelegalen ali neskladen in se šteje, da ima uporabno dovoljenje v skladu s tem zakonom, piše v obrazložitvi.
Da bi objekt lahko legalizirali ali mu priznali status objekta daljšega obstoja morajo biti stavba vpisana v kataster nepremičnin Šteje se, da je objekt vpisan v katastru nepremičnin, če je zahtevi za izdajo odločbe o legalizaciji ali dovoljenju za objekt daljšega obstoja priloženo dokazilo, da je vložena zahteva z elaboratom za vpis podatkov v kataster nepremičnin v skladu z zakonom, ki ureja kataster nepremičnin.
Po novem lahko lastniki po poenostavljenem postopku legalizirajo vse objekte, zgrajene pred letom 2005, prej je to veljalo za objekte, zgrajene pred letom 1998. Edini pogoj je, da po letu 2005 ta objekt ni bil spremenjen, torej mu ni bil zgrajen prizidek, nadstrešek, spremenjena namembnost …
V teh primerih bo lahko v enem postopku legaliziral morebitno črno gradnjo in hkrati dobil dovoljenje za spremembe po letu 2005. Novost je tudi legalizacija le dela objekta, če se lahko jasno loči legalni in nelegalni del.
Za poenostavljeno legalizacijo velja, da lastnik ne dobi gradbenega dovoljenja, temveč njegov objekt dobi dovoljenje za objekt daljšega obstoja. Takšna legalizacija bo možna pet let od uveljavitve tega zakona.
Pred tem pa mora plačati komunalni prispevek in nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora, ki mu ju zaračuna občina.
Opozoriti pa velja, da sta takšna legalizacija oziroma dovoljenje za objekt daljšega pogojni. Pristojni organ ju lahko na zahtevo vlade ali občine razveljavita, če gre za zavarovanje javnega interesa. To je na primer zaradi ogrožanja ogrožanja zdravja in življenja ljudi ter delov okolja.
Pogojna veljavnost dovoljenja za objekt daljšega obstoja bo vpisana zemljiški kataster.
Zakon določa še druge vrste legalizacije
Poleg legalizacije po rednem postopku, v katerem se z izpolnitvijo vseh zahtev iz zakona pridobita gradbeno in uporabno dovoljenje, še legalizacijo manjših odstopanj od gradbenega dovoljenja, legalizacijo po zakonu o graditvi objektov iz leta 2003 in legalizacijo manjših objektov in večjih neskladnosti.
lex Simonovič