Pri nas že imamo skoraj ničenergijsko stavbo (sNES). Investitor leta 2016 zgrajene vzorčne hiše F3 Zeleni gaj na Brdu v Ljubljani je Stanovanjski sklad RS, prvi stanovalci pa so se v 52 stanovanj vselili istega leta. Druga sNES s tridesetimi stanovanji v Gornji Radgoni gradi podjetje Knuplež, investitor pa je podjetje Trate ena gradnje.
V drugih evropskih državah, ki bodo vse morale naslednje leto v svojo gradbeno zakonodajo prenesti zahteve direktive iz leta 2010, pa so zgradili že nekaj več sNES. Ker gre za precej kompleksno gradnjo, sploh ko govorimo o večstanovanjskih stavbah, različne raziskovalne inštitucije, državni in mestni skladi ter druge zainteresirane skupine že nekaj let v okviru različnih projektov EU proučujejo njene tehnološke, ekonomske in uporabniške vidike.
Dvomov o bivanju v sNES je kar nekaj
Eden takih projektov je tudi CoNEZBs, ki združuje devet organizacij iz Slovenije, Nemčije, Italije in Danske, zaključuje pa se konec tega meseca. Pri nas sta nosilca projekta Gradbeni inštitut ZRMK in republiški stanovanjski sklad. Glavni namen projekta je „zmanjšati ovire za hitrejši prodor sNES na trg in s tem podrobna analiza rešitev za znižanje stroškov gradnje sNES ter spodbujanje večje sprejemljivosti teh stavb pri končnih uporabnikih,“ pravi Marjana Šijanec Zavrl iz GI ZRMK, ki aktivno sodeluje v projektu.
Zato so del raziskovanj usmerili prav v uporabnike, saj „smo zaznali, da je s sNES povezanih veliko prepričanj, ki nimajo prave osnove, nekatera so se razvila že v prave mite.“
V raziskavi v vseh štirih državah je sodelovalo 112 stanovalcev, ki že bivajo v sNES, in 181 tistih, ki so potencialni stanovalci.
Glavni zadržki, povezani s sNES, ki jih je potrdila tudi raziskava predvsem pri tistih, ki zdaj bivajo v klasičnih stavbah, so tako vprašanje kakovosti zraka v stanovanjih, premajhna osvetljenost stanovanj, njihovo pregrevanje poleti, zahtevnost uporabe nadzornih sistemov in informacijsko-komunikacijskih tehnologij, stroškovna učinkovitost vgrajenih tehnologij in njihova dejanska uporabnost.
Dvom: zaradi velike zrakotesnosti je zrak v stanovanjih slab in zatohel
sNES so res zelo zrakotesne stavbe, saj imajo kakovosten, neprekinjen in precej izdaten toplotni ovoj, detajli pa so izvedeni tako, da so toplotni mostovi kar se da izničeni. Poleg tega imajo praviloma vgrajena okna s tremi stekli, ki zelo dobro tesnijo. „Dejstvo je, da je v zelo zrakotesni sNES kakovost zraka lahko nekajkrat boljša kot v običajni stavbi, če je prva ustrezno prezračena, druga pa ni. Vse kar si moramo zapomniti, je to, da so okna opremljena z ročaji za odpiranje, mehanski prezračevalni sistemi pa imajo stikala in gumbe za programiranje,“ avtorji raziskave odgovarjajo na ta neutemeljen dvom.
Večina sNES ima namreč vgrajene centralne ali lokalne sistema za prezračevanje z rekuperacijo, kar zagotavlja stalno svež zrak. Da je to dober in učinkovit sistem potrjuje tudi Benedikt, ki živi v sNES v Frankfurtu: „Na začetku bivanja v sNES smo vsako jutro odpirali okna – zgolj iz navade. Sedaj okna ne odpiramo po več tednov. Stanovanje je namreč opremljeno z učinkovitim mehanskim prezračevalnim sistemom. Dobra stran tega je, da se ne sliši hrupa z ulice in onesnažen zrak iz ulice ne vstopi v stanovanje. V stanovanju je vedno zagotovljen svež zrak, brez dodatnih izgub energije."
Dvom: v sNES je premalo dnevne svetlobe
Ta dvom izhaja iz dejstva, da imajo okna v sNES pravilom tri stekla in nizkoemisijski nanos, zaradi česar v prostor prepuščajo manj svetlobe kot običajno dvoslojna zasteklitev. Dvom so nekateri anketiranci dodatno podkrepili še s prepričanjem, da morajo imeti sNES zaradi čim boljše energijske učinkovitosti manj steklenih površin.
„Če je dnevna svetloba neustrezna, mora projektant to ustrezno rešiti s povečanjem svetlobnih odprtin oziroma z njihovo ustrezno postavitvijo. Vizualno udobje ne sme biti ogroženo, če je zgradba sNES, ali ne,“ dvom razblinjajo strokovnjaki, ki so izvedli raziskavo.
Ovržejo pa ga tudi uporabniki. Maja, ki živi v stavbi F3 na Brdu pravi, da je zanjo najbolj pomembno, da ima v primerjavi s prejšnjim stanovanjem „zdaj nizke stroške energije in dobro bivalno ugodje, kar še posebej pomeni svež zrak – brez zatohlosti, visoko raven dnevne svetlobe in prijeten občutek toplega stanovanja pozimi. V prejšnjem stanovanju, ki je bilo v starejši stavbi, so bile zunanje stene zelo hladne in sem imela težave z zatohlostjo zraka in vlago. Na splošno sem vesela, da sem se preselila v stanovanje v sNES in bi to spet storila.“
O odlični osvetljenosti prostorov zaradi oken , ki segajo od stropa do tal, pripoveduje tudi J. Mork, ki živi v sNES v Kopenhagnu.
Dvom: v sNES je poleti prevroče
V večini sNES ni klimatskih naprav, zato je dvom pričakovan. Tako je toliko bolj pomembno, da so te stavbe pravilno zasnovane. "Arhitekturni in oblikovni koncepti preprečujejo pregrevanje stavb poleti tudi brez klimatske naprave. Eden od zelo učinkovitih in stroškovno optimalnih je zagotovo pasivno oziroma naravno hlajenje ponoči. Z odpiranjem oken ponoči lahko hladen zrak preprosto zaokroži po stavbi. Tako se znižuje temperatura zraka v notranjih prostorih, postopno pa se ohladijo tudi stene stavbe, ki sicer čez dan akumulirajo zajeto toploto. Ponoči ohlajena stavba lahko čez dan zagotavlja boljše toplotno ugodje, s ponovno akumulacijo odvečne toplote pa tudi zmanjšuje tveganje dnevnega pregrevanja prostorov. Drugi zelo učinkovit način za zmanjšanje pregrevanja je ustrezno načrtovanje zunanjih senčil, ki morajo biti zasnovana glede na orientacijo stavbe in oken. Naravno senčenje, denimo z listavci, je prav tako energijsko in stroškovno učinkovita rešitev. Drevesa pomagajo preprečiti pregrevanje poleti, pozimi, ko izgubijo liste, pa omogočajo zajem sončnih žarkov ter zadostno osvetljenost notranjih prostorov,“ pojasnjujejo avtorji raziskave.
Marinka in Borut, stanovalca na Brdu k temu dodata: „Ker so okna od stropa do tal, in stanovanje gleda na jug in zahod, ohranjamo nižjo temperaturo tako, da popoldan zastremo žaluzije, zastekleno ložo pa povsem odpremo.“
Dvom: napredne tehnologije zvišajo stroške vzdrževanja in obratovanja
„Na eni strani so stroški vzdrževanja zaradi naprednejših tehnologij gradnje v sNESi običajno višji, na drugi strani pa so stroški energije zaradi visoke energijske učinkovitosti stavbe, učinkovitega delovanja sistema prezračevanja ter ogrevalnega sistema in rabe obnovljivih virov energije nižji.“
V raziskavi so anketiranci odgovarjali na vprašanje o višini stroškov vzdrževanja v sNES, in 42 odstotkov trenutnih uporabnikov je izjavilo, da nimajo višjih stroškov vzdrževanja kot v običajnih stavbah, 33 odstotkov uporabnikov pa meni, da so njihovi stroški vzdrževanja višji, medtem ko jih 26 odstotkov o tem ni imelo mnenja.
Na splošno so z bivanjem v sNES zelo zadovoljni
Če strnemo še nekaj ugotovitev iz raziskave, lahko ugotovimo, da so predvsem tisti, ki v sNES že bivajo, z bivalnim ugodjem zelo zadovoljni. Večina začne ogrevati šele novembra ali celo proti koncu tega meseca, saj zadostujeta v stenah akumulirana toplota in sončni dobitki skozi velika okna.
Opažajo tudi, da je temperatura povsod v stanovanju enakomerna, hladu sten, ki so ga občutili v prejšnjih, klasičnih stanovanjih, ni več čutiti, vsi tudi poročajo o nižjih stroških ogrevanja. Pravijo tudi, da jim prezračevalni sistem ne preprečuje odpiranja oken, le izključijo ga takrat, hkrati pa se večina strinja tudi, da v resnici oken ni treba odpirati, saj je zrak v stanovanju ves čas svež, prezračevalni sistem pa zelo hitro odžene tudi neprijetne vonjave in odvečno vlago.
Zanimiv je tudi podatek, da je kar 84 odstotkov Dancev, ki stanujejo v sNES, odgovorilo, da bi stanovanje v takšni stavbi kupilo še enkrat.
Več o gradnji in rabi energije najdete tukaj.
Brez klime poleti gre na lokacijah, kjer ponoči ZMERAJ padejo temperature pod 25 stopinj. Kjer tega ni, je pač mučenje. Ampak res je, da je mučenje za primeren denar. Če smo dovolj plačali za stanovanje, je jasno, da je to najboljše.
Ne veste, kje najti žensko za eno noč? Pridite >>> www.Bredhot.Com
Kakšen smisel ima balkon, če z njega lahko dosežeš sosedovega? Kdo je to projektiral?