Pomen lesene gradnje, njen pozitivni vpliv na okolje in bivanje, je vse bolj v ospredju. Les tudi pri nas postaja vse bolj pomemben in sprejet gradbeni material. To dokazujejo številne lesene, panelne in skeletne, družinske hiše, sledi pa jim vse več večjih stavb, med katerimi so večstanovanjski stavbe, telovadnice, športni in izobraževalni centri, vrtci, zunanji javni prostori.
Sodobno, arhitekturno dovršeno leseno gradnjo v okviru razstave Arhitektura v lesu danes za jutri si od včeraj pa vse do 30. aprila lahko ogledate na Jakopičevem sprehajališču v ljubljanskem Tivoliju. Na 80 panojih je prikazana inovativna, trajnostna in navdihujoča uporaba lesa v konstrukciji stavb kot in tudi notranji opremi.
Razstava predstavlja izjemno pestro tipologijo arhitektur: od lesenih izobraževalnih stavb, športnih dvoran, eno in več stanovanjskih hiš do turističnih objektov, kjer je les uporabljen na najrazličnejše načine.
Med predstavljeni projekti so tudi arhitekturne realizacije, ki so v letu 2020 prejele nacionalno nagrado naj lesena gradnja 2020. Omenjeno nagrado sta ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo - direktorat za lesarstvo in agencija Spirit Slovenija podelila tretje leto zapored.
Poleg tega so na razstavo uvrščeni projekti, ki so nominirani za mednarodno nagrado na področju arhitekture Mies van der Rohe 2022 in projekti letošnjih nagrajencev Prešernovega sklada, biroja Jereb in Budja arhitekti.
Slovenska hiša, nominirana za mednarodno nagrado
Med njimi je tudi za mednarodno nagrado Mies van der Rohe 2022 nominirana lesena družinska hiša Hribljane, pod arhitekturo katere so se podpisali arhitekti Rok Žnidaršič, Jerneja Fischer Knap in Samo Mlakar. Hiša, ki stoji ob borovem gozdičku, je oblikovana v razmerjih nekdanjih gospodarskih poslopij na območju. Zadržano, v tradicionalnih razmerjih in nevsiljivih materialih, da bi prispevala k revitalizaciji zaselka. Hkrati upošteva lokalno tradicijo gradnje lesenih stavb.
Za konstrukcijo je uporabljen masiven les, kot zaključni sloji so uporabljeni naravni materiali, opeka kot talna obloga, ki povezuje večino pritličja hiše, kokos kot mehkejšo talno oblogo in lesene predelne stene. Vzdolžnost hiše poudarja vzdolžna členjenost lesene fasade, prečno pa jo prekinjajo zajede in odprtine, ki pomensko odstirajo programe v notranjosti.
Razstava je namenjena spodbujanju uporabe lesa v gradbeništvu
Kot piše na spletni strani Odprte hiše Slovenije, porast rabe lesa kaže na vse večje zavedanje o pomenu kakovostno in trajnostno oblikovanih prostorov. Lesena gradnja lahko s pravilnim izborom lesa, vrsto konstrukcije in načina gradnje izpolnjuje bistvene zahteve sodobne trajnostne gradnje, ki zmanjšuje obremenitev okolja. Les ob nastajanju in v obdobju uporabe skladišči ogljikov dioksid, prav tako je pri predelavi lesa potrebno manj energije kot pri drugih materialih. Gradnja z lesom je hitrejša, energetsko učinkovitejša in bivalno prijaznejša od klasične gradnje.
Prav tako ima bivanje v stiku z lesom veliko pozitivnih lastnosti, saj lesene stavbe nudijo visoko stopnjo bivalnega ugodja. Znanstveniki ugotavljajo, da poučevanje in izobraževanje v lesenih prostorih spodbuja kreativnost in večjo motivacijo za pridobivanje znanj.
Uporaba lesa v arhitekturi in notranji opremi je odgovor za zeleno prihodnost
Danes je še posebej pomembno, da razumemo pomen kakovostno grajenega prostora, ki razvija estetske in funkcionalne standarde bivalne kulture v sozvočju z najsodobnejšo tehnologijo, z okoljem in podnebnimi spremembami. Tudi pobuda Evropske komisije Novi evropski Bauhaus za pospešitev zelene preobrazbe postavlja arhitekturo in arhitekte v ospredje prehoda v bolj trajnostno gospodarstvo in družbo.
Razstava je nastala pod pokroviteljstvom direktorata za lesarstvo ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo ter javne agencije Spirit Slovenija v sodelovanju s partnerji.
Več o gradnji najdete tukaj.
