Jih še nimate? Posadite jih zdaj in si zagotovite domačo super hrano

Vrtni strokovnjaki priporočajo, da grmičasto jagodičevje sadimo jeseni, konec oktobra in novembra. Glavni razlog je boljše ukoreninjenje rastlin čez zimo. A ker sadike kupujemo v loncih, ne bo nič narobe, če jagodičevje sadimo zgodaj spomladi.

Prav zdaj so vrtnarije in druge specializirane trgovine polne sadik malin, robid, ribeza, kosmulj, tudi joste lahko najdete med njimi, pa aronije, goji jagode in še kaj.

Tako kot za vse druge rastline na vrtu tudi za grmičasto jagodičevje velja, da jim je treba odrediti zanje najbolj primerno mesto, jih pravilno posaditi, založiti z gnojilom in jih kasneje ustrezno negovati. Le tako lahko pričakujemo kakovosten in obilen pridelek plodov, ki ji zaradi velike količine vitaminov, mineralov, vlaknin in aminokislin pravimo tudi super hrana.

O sajenju malin in ameriških borovnic smo že pisali, zato se tokrat osredotočamo na rdeči in črni ribez, kosmulje, joste in aronije.

Kaj je skupno vsem?

Grmičasto jagodičevje lahko sadimo posamično ali v vrste, ustvarimo lahko celo živo mejo. Posamično sadimo takrat, ko bomo sadili le eno ali dve sadiki. Na primer josta se zelo lepo obnese kot samostojni grm. Če bomo posadili več sadik, pa jih je bolje saditi v vrsto, to še posebej velja za maline, ameriške borovnice in tudi ribez. Res pa je, da bo rdeči ribez kot samostojni grm zrasel večji in dal več plodov, tudi do 10 kilogramov, medtem ko bo grm, ki bo rastel v vrsti, precej manjši, obetamo pa si lahko do štiri kilograme plodov.

Vsemu grmičastemu jagodičevju je skupno tudi to, da potrebujejo sončno lego ter kakovostno, dobro odcedno zemljo. Če je vrtna zemlja ilovnata, jagodičevju naredimo nekoliko dvignjene grede ali grebenčke, zemlji pa primešamo sekance ali žaganje. Tako bodo tla boj rahla in zračna.

Prav tako nobeno jagodičevje ne trpi plevela, zato ga je treba redno odstranjevati, kar pa si lahko olajšamo tako, da sadike sadimo v folijo proti plevelu.

Ribez, kosmulje in joste

Ribez in kosmulja sta sorodnika, josta pa je križanec med črnim ribezom in kosmuljo. Jagode joste so velike približno tako kot jagode kosmulje, po barvi pa so podobne črnemu ribezu.

Pred sajenjem lahko sadike za nekaj ur namočimo v vodo. Sadike rdečega ribeza, kosmulje in joste prikrajšamo na višino 30 centimetrov, kar pa ne velja za črni ribez. Temu le odstranimo morebitne odmrle dele.

S prikrajšanjem spodbudimo rast, pri črnem ribezu pa obstaja nevarnost, da škodljivec ribezova steklokrilka v rano odložil jajčeca, iz katerih se razvijejo gosenice, ki izsesajo sredico in poganjek izsušijo.   

Ribez in kosmulje je najbolje saditi v vrsto, josto pa samostojno. Za ribez in kosmulje lahko izkopljemo jarek, ki naj bo širok od 40 do 50 centimetrov in globok največ 40 centimetrov, vsekakor pa naj bo približno pet centimetrov bolj globok, kot je globina lonca, v katerem je sadika rastla.

Dolžina jarka je odvisna od števila sadik v vrsti, med posameznimi naj bo razdalja od vsaj 40 pa do 75 centimetrov, lahko pa tudi več.

Za josto, ki bo rastla samostojno, skopljemo sadilno jamo, ki naj bo globoka in široka 50 centimetrov. Josta bo zrasla tudi do dva metra visoko, zato mora imeti dovolj prostora.

Na dno jarka, ki naj bo prekopano in zračno, dodamo rodovitno zemljo, nanjo postavimo sadiko, tako da so korenine lepo razporejene. Sadiko nato obdamo z mešanico zemlje in komposta, najbolje v razmerju ena prosti ena. Dodamo še hlevski gnoj, (od en do dva kilograma) ali kupljeno organsko gnojilo (pol kilograma). Hlevski gnoj naj se ne dotika korenin.

Jamo do vrha napolnimo z zemljo in jo okoli sadike potlačimo in zalijemo. Tla pokrijemo z zastirko. Sadike v prvem letu po potrebi zalivamo.

Aronija

Aronijo sadimo zelo podobno kot ribez in kosmulje. Razlika je le ta, da sadiko pred sajenjem skrajšamo na višino 60 centimetrov in pustimo le enega ali dva kakovostna poganjka.

Sadilna jama ali jarek za aronije sta lahko nekoliko ožja in bolj plitka. V globino naj merita 20 centimetrov, v širino pa 30. Če jih sadimo v vrsto, naj bo med sadikami približno 80 centimetrov razdalje, če bodo grmi rasli samostojno, pa naj bo razdalja večja, približno 1,5 metra. Grm aronije namreč lahko zraste do višine 1,5 metra.

Mlada sadika aronije bo predvsem v vročih obdobjih potrebovala več vode kot ribez, kosmulje in joste.

Pravila obrezovanja

Obstoječe rastline je treba redno obrezovati, vsaka od njih pa ima svoje zahteve.

Pri črnem ribezu in josti bo treba naslednje leto odstraniti vse šibke poganjke, ki jih odrežemo tik nad tlemi. Pustimo le od šest do devet najmočnejših poganjkov.

Ko bodo grmi starejši in že obrodili, pa zgodaj spomladi pri tleh odrežemo vse poganjke, ki so stari štiri leta in vse poškodovane poganjke. Prav tako odrežemo vse mlajše poganjke, ki so tanjši od debeline svinčnika, tako da ostane le približno 15 iz tal rastočih močnih poganjkov. Ostane naj pet enoletnih, pet dvoletnih in pet triletnih poganjkov.

Tudi rdeči ribez in kosmuljo obrezujemo zgodaj spomladi. Po prvem letu rasti pustimo le po tri močne poganjke in jih prikrajšamo na polovico.

Po drugem letu rasti vse nove poganjke skrajšamo na polovico, pri starejših rastlinah pa izrežemo vse stare, nerodovitne veje in tiste, ki rastejo navzkriž. Izrežemo tudi poganjke, ki so starejši od šestih let. Pustimo približno 15 najmočnejših poganjkov vseh starosti.

Pri mladih sadikah aronije zgodaj spomladi poganjke skrajšamo na tri do pet brstov. Rastline pa začnemo oblikovati, ko so stare tri leta. Poganjke, ki so starejši od treh let, odrežemo pri tleh in po rezi pustimo samo štiri ali pet najmočnejših mladih poganjkov. V naslednjih treh letih bo na njih največ kakovostnih plodov.