Kompost je nepogrešljiv dodatek na zelenjavnem vrtu, s katerim rastline gnojimo in izboljšujemo prst. Če ga ne moremo pridelati doma, ali pa vsaj ne zadostne količine, vrtičkarji pogosto posežemo po kompostu v vrečah, ki ga ponujajo trgovci. Vprašanje pa je, ali je ta kompost kakovosten?
Označite vreče komposta
Eden od vrtičkarjev na portalu Predlagam vladi, odgovorne sprašuje, zakaj vreče s kompostom niso opremljene z deklaracijami, na katerih bi morali biti navedeni podatki o izvoru komposta, njegovi kakovosti, sestavinah, predvsem pa vsebnosti težkih kovin.
"Prekomerna koncentracija težkih kovin lahko zelo negativno vpliva na kakovost vrtnin in zdravje ljudi, ki te vrtnine jedo. Težke kovine, ki jih v kompostu v večjih količinah ne bi smelo biti, so arzen (As), kadmij (Cd), krom (Cr), baker (Cu), svinec (Pb), nikelj (Ni), selen (Se), cink (Zn) in na primer živo srebro (Hg), s temi je, vsaj tako ocenjujem, lahko pogosto obremenjen tudi kompost," navaja.
Zato predlaga, da pristojni vzpostavijo ustrezen nadzor, vreče komposta pa naj bodo opremljene z deklaracijo oziroma naj na njih piše, da ne vsebujejo težkih kovin, če jih kompost ne vsebuje.
Kakovost komposta ureja več uredb
V odgovoru ministrstvo za okolje, podnebje in energijo najprej navaja nekaj pojasnil, kako ločimo komposte in od kod prihajajo. Kompost v skladu z določbami nitratne uredbe uvrščamo med organska gnojila, preprosto rečeno, pa kompost ločimo glede na to, v skladu s katero uredbo je bil pridobljen. Kompost je lahko pridobljen v skladu z uredbo o predelavi biološko razgradljivih odpadkov in uporabi komposta, lahko gre za kompost, za katerega določila omenjene uredbe ne veljajo, lahko pa je kompost skladno z uredbo EU sestavina sredstva za gnojenje.
Po izvoru ločimo kompost, ki je proizveden v Sloveniji, kompost, proizveden v drugi državi članici Evropske unije ali članici Evropskega gospodarskega prostora in dan na trg EU z oznako CE, ali pa je uvožen iz tretjih držav.
Podatek, ki lahko skrbi
Potem pa sledi podatek, ki ga vrtičkarji težko sprejmemo. Na ministrstvu namreč pojasnijo, da "kompost, pridobljen iz odpadkov, vedno vsebuje kemijska onesnaževala (težke kovine) in takemu kompostu, pakiranemu v vreče, ne moremo priložiti izjave, da ne vsebuje težkih kovin. To bi bila laž."
To denimo velja za komposte, ki so iz odpadkov pridelani v Sloveniji in se skladno z uredbo tudi uporabljajo lahko le v Sloveniji. Uredba tudi določa pogoje za uporabo tega komposta.
Evropska komisija na področju ravnanja in obdelave biološko razgradljivih odpadkov pripravila merila, kdaj kompost lahko izgubi status odpadka in postane proizvod.
Kompost 1. kakovosti
Uredba o predelavi biološko razgradljivih odpadkov in uporabi komposta ali digestata pa določa, da predelovalec biološko razgradljivih odpadkov na podlagi poročila o nadzoru kakovosti razvrsti kompost v enega od kakovostnih razredov. V prilogi uredbe pa so določene mejne vrednosti naslednji parametrov za uvrstitev komposta v kakovostni razred:
1. osnovne lastnosti materiala,
2. hranila,
3. biološki parametri,
4. fizikalna onesnaževala,
5. kemijska onesnaževala (težke kovine),
6. organske snovi,
7. higienski vidik in
8. organska onesnaževala.
Kompostu 1. kakovostnega razreda lahko preneha status odpadka in postane proizvod, ko izpolnjuje tri pogoje. Pridelan mora biti iz biološko razgradljivih odpadkov, izkazuje kakovost 1. razreda in pridobi deklaracijo.
Vse to je v kompostu
Seznam biorazgradljivih odpadkov, iz katerih je lahko pridelan, je precej dolg, zato med njimi izpostavljamo samo nekatere. Poleg rastlinskih odpadkov in odpadkov iz proizvodnje in obdelave celuloze, papirja in kartona, se lahko uporabijo tudi odpadki iz industrije mlečnih izdelkov, iz proizvodnje alkoholnih in brezalkoholnih pijač, odpadki iz industrije tekstilij, biološko razgradljiva odpadna plastika in drugi.
Meje kakovostnih razredov, torej, ali določen kompost spada v 1. ali 2. kakovostni razred, pa med drugim določajo količine dovoljenih vsebnosti težkih kovin in trdnih delcev stekla, plastike in kovine, ki so večji od dva ali od pet milimetrov.
Vrtičkarji ne potrebujejo deklaracije
Predelovalec biološko razgradljivih odpadkov mora uporabniku komposta 1. kakovostnega razreda, izdati deklaracijo, ki vsebuje tudi podatke glede kemijskih onesnaževal (težkih kovin), prav tako so v deklaraciji označeni tudi podatki iz deklaracije komposta, ki morajo biti natisnjeni na zunanji embalaži komposta, pravijo na ministrstvu.
Gre za vreče z največjo maso 50 kg in omejenim (zanemarljivim) vplivom na okolje. Torej za vreče, ki jih pri trgovcih kupujemo vrtičkarji.
Prav tako velja, da predelovalcu biološko razgradljivih odpadkov deklaracije ni treba izdati, če je uporabnik komposta fizična oseba in uporabi manj kakor 1 m3 komposta na leto, še dodajajo na ministrstvu.
Kompost 1. kakovostnega razreda ni predmet predpisanih nadzorov nad odpadki (imamo opravka s proizvodom in ne odpadkom). Nadzor nad dajanjem komposta na trg pa opravljajo tržni inšpektorji.
Kompost iz tretjih držav je dovoljeno dajati v promet, če izpolnjuje pogoje za proizvod v skladu z določbami uredbe. Tudi nad temi proizvodi nadzor opravljajo tržni inšpektorji. Nadzor nad komposti z oznako CE pa vrši kmetijska inšpekcija.
Bio komunalne odpadke še enkrat 2x zaračunajo😃
Na vrečah komposta, ki je obremenjen s strupi, bi moralo nujno pisati, da ni primeren za pridelavo vrtnin.
V teh vrečah so vsi vaši odpadki,ki jih pobirajo od vas,in vam jih ponovno pripeljejo nazaj v lepi vreči,vsi pa ste veseli kako bio zemljo stresate na svoj vrt,ja tako se dela z glupim ljudem