Vsi, ki hiše ogrevamo na drva ali lesne pelete, moramo iz kurišč redno odstranjevati pepel. V kurilni sezoni se ga nabere veliko in marsikdo se sprašuje, kam z njim. Možnosti sta dve. Ohlajenega in odloženega v vrečo, ki jo zlepimo, ga lahko odložimo v zabojnik za mešane odpadke. Pepel namreč ne spada v rjavi zabojnik za organske odpadke.
A pri tem moramo upoštevati nekaj pravil, predvsem je pomembno, da je količina natančno odmerjena, poznati pa moramo tudi izjeme med rastlinami, ki lesnega pepela nikakor ne marajo. Poudarimo naj še, da je za vrt primeren le pepel iz lesa, ki ni bil industrijsko obdelan, lakiran ali barvan. Tudi pepel, ki je ostanek kurjenja kakšnih drugih odpadkov, ni primeren za posipanje po vrtu.
Pepel je hranljivo gnojilo, ki nevztralizira kisla tla
Pepel vsebuje zelo pomembne elemente, ki so potrebni za kakovostno rast rastlin, cvetov in plodov. Med njimi so najpomembnejši kalij, tega je v pepelu približno od 10 do 15 odstotkov, kalcij, ki ga je lahko tudi do 30 odstotkov, približno dva odstotka pa je fosforja. Dušika, ki je tudi sicer ključen za rast rastlin, v pepelu ni, saj se porabi med gorenjem.
Zaradi velike vsebnosti kalcija se pepel odziva bazično, kar pomeni, da v tleh znižuje ph vrednost, ali drugače, zniža kislost tal in jih nekoliko nevtralizira. Če so vrtna tla peščena, torej bazična, uporaba pepela ni najboljša rešitev.
Posipamo zelenjavni in okrasni vrt, nekatere rastline pa ga sovražijo
Pepel lahko posipamo po gredicah, na katerih bodo rasle kapusnice, torej zelje, ohrovti, cvetača, brokoli, saj te zelenjadnice potrebujejo veliko kalija. Tudi krompir, korenje, čebula in česen bodo dobro uspevali na gredicah, obogatenih z lesnim pepelom. Veliki porabniki kalija so tudi plodovke, kamor uvrščamo paradižnik, kumare, jajčevce, paprike, bučke in buče.
Z lesnim pepelom lahko posipamo okrasne gredice, še posebej tam, kjer rastejo vrtnice in druge okrasne rastline. Dodamo ga lahko tudi sadnemu drevju in grmičevju ter vinski trti.
Vendar pozor! Rastline, ki uspevajo v kislih tleh, lesnega pepela ne bodo vesele. Zato ga ne dodajamo hortenzijam, azalejam, rododendronom. Tudi ameriškim borovnicam ga ne dodajamo.
Raztresemo ga lahko tudi po trati, še posebej tam, kjer se razrašča mah, ki je pokazatelj kislih tal. Če se ga želimo znebiti ali njegovo razraščanje vsaj omejiti, tla posujemo s pepelom.
Na vrtu je še eno mesto, kamor lahko dodajamo pepel. To je kompost oziroma kompostni kup.
Pomembno je koliko in kdaj ga dodajamo
Pri uporabi pepela na vrtu je pomembno, kdaj ga posipamo in koliko. Da bi pepel čim bolj učinkovito in ob pravem času porabili, ga je dobro v času kurilne sezone shranjevati. Nikakor pa ga ob vsakem čiščenju kurišča ne trosimo po vrtu kar na pamet.
Predvsem pri količini moramo biti zelo natančni, saj preveč pepela lahko zaustavi rast rastlin, pri paradižniku pa denimo prepreči dozorevanje plodov. S preveliko količino torej dosežemo ravno nasprotni učinek od želenega.
Največ 1 kilogram na 10 kvadratnih metrov
Na gredice, ki niso gnojene, na primer tiste, na katerih bo rasla čebula, lahko dodamo en kilogram na 10 kvadratnih metrov površine. Na gredice, ki smo jih jeseni gnojili s hlevskim gnojem, dodamo le 0,5 kilograma na 10 kvadratnih metrov, na gredice, ki jih bomo spomladi gnojili s kompostom, pa 0,75 kilograma.
Če smo lesni pepel čez leto redno dodajali kompostu, gredic, ki jih bomo gnojili s tem kompostom, s pepelom ne posipamo.
Strokovnjaki priporočajo, da glede na površino gredice pred posipanjem ustrezno količina pepela stehtamo. In še to, pepel gredicam dodajamo le enkrat na leto.
Posipamo ga pozimi, na kompost ga dodajmo čez leto
Lesni pepel posipamo decembra, če je tla prekril sneg, ter januarja in februarja. Če ga bomo posipali po snegu, ga bomo tudi lažje enakomerno razporedili po površini, saj dobro vidimo, kam pada. Če ga posipamo po površini, ki je sneg ni prekril, pa je treba biti toliko bolj pozoren, da je čim bolj enakomerno razporejen. Pepel spomladi, pred setvijo in sajenjem z motiko ali grabljami vdelamo v zemljo.
Pepel lahko dodamo tudi takrat, ko jeseni ali spomladi zlagamo kompostni kup, še posebej, če ugotovimo, da je masa premokra.
Pepel, ki ga ne porabimo na zelenjavnem in okrasnem vrtu ter na kompostu, pa v začetku leta raztrosimo po travi.
V starih časih so ga uporabljali tudi za pranje, ker vsebuje lužino (je bazičen). Z dodatkom maščobe in dišav pa so izdelovali milo. Veliko so vedeli naši stari. Mi pa mislimo, kako smo napredovali in kako smo pametni, v resnici… ...prikaži več pa z našim načinom življenja, kemijo vsepovsod, tudi v hrani, vse 100x zavito v plastiko, sami sebi kopljemo jamo. V zadnjih 50 letih ima moški pol manj paglavcev v jajcih, ženske čedalje težje zanosijo, oboje pa pestijo civilizacijske bolezni, od cukra do zamašenih žil