Jesen je tukaj. Listje rumeni, dnevi se krajšajo, zrak pa postaja vse hladnejši. Zdaj je tudi čas, da poskrbimo, da bodo naši vrtovi, gredice in zaloge dobro pripravljeni na prihajajočo zimo. Je pravi trenutek za urejanje gred, nabiranje plodov in pripravo rastlin, ki nas bodo čez zimo krepile in varovale pred boleznimi. O tem, kaj moramo v teh dneh nujno postoriti v naravi, smo se pogovarjali z Lovrom Vehovarjem, biologom, zeliščarjem in permakulturnim načrtovalcem z Goričkega.
Uredite grede!
Prvi korak k dobri pripravi na zimo je urejanje gred. Vehovar poudarja, da je zdaj pravi čas, da poskrbimo za zemljo, ki nam bo prihodnje leto vračala bogate pridelke.
Čeprav je najbolje prst čim manj prekopavati, je jesen še najboljši čas, da se lotimo del, pri katerih je to potrebno. Npr. priprava visokih gred, gomilastih gred, zeliščnih spiral ali izkopavanje mlak. Sedaj prekopana zemlja se bo čez zimo usedla, struktura se bo vzpostavila, zimska vlaga bo ostala v tleh in mikroorganizmi v njej se bodo do pomladi namnožili.
Da bodo grede zaščitene in bodo rastline lažje prezimile, na koncu nikar ne pozabite dodati zastirke. Ta bo zemljo ščitila pred zmrzaljo, hkrati pa bo ohranjala vlago in preprečevala rast plevela.
Kaj zdaj posaditi?
Ko so grede pripravljene, je čas, da jih zapolnimo s posevki, ki bodo dobro uspevali tudi ob nižjih temperaturah. Vehovar svetuje, da v tem času posadimo zelenjavo, kot so zelje, motovilec, radič, solate, redkvice in ohrovti. Ta zelenjava bo dobro prenašala jesenske temperature in nam bo na voljo tudi v hladnejših mesecih.
Poleg zelenjave je pametno na grede dodati še zelišča. Sedaj je čas za sajenje sadik trajnih zelišč, kot so melisa, meta, sivka, dobra misel in druge.
Septembra in prvi del oktobra je tudi sezona za setev ozimnih enoletnic – kamilic, maka, zlatice in pegastega badlja. "Te rastline se sejejo podobno kot pšenica. Do zime naredijo pri tleh listno rozeto, v tem stanju prezimijo in nato spomladi nadaljujejo rast. Prav zaradi uporabe zimske vlage bodo do poletja zrasle velike in močne," pojasnjuje Vehovar. Če jih posejemo šele spomladi, rastline ne razvijejo enake moči – kamilice na primer ostanejo manjše.
Nabiranje jesenskih plodov, ki bodo pomagali, da ostanete med zimo odporni
Seveda pa se zdaj začenja čas, ko bomo lahko začeli nabirati jesenske plodove. Med najbolj značilnimi so žir, želod in kostanj. "Ti plodovi niso samo užitni, ampak se iz njih lahko pripravi tudi marsikaj posebnega – od zdravilnih pripravkov do kave," pojasnjuje Vehovar.
Posebej priporoča, da poskusimo pripraviti želodovo kavo, staro ljudsko posebnost, ki je bila nekoč v naših krajih precej razširjena. Postopek priprave je preprost, a zahteva nekaj potrpljenja: nabrane želode je treba najprej teden ali dva sušiti. Nato jim odstranimo lupino oziroma jo stremo, notranje jedro pa razdrobimo na manjše koščke. Te koščke prepražimo, dokler ne dobijo prijetne rjave barve. Ko so prepraženi, jih zmeljemo v kavnem mlinčku v fino mleto zmes. Iz te zmesi potem skuhamo kavo – enako, kot bi pripravili turško kavo. "Želodova kava ima zelo značilen okus. Meni je zelo všeč," pravi Vehovar. Ob tem pa dodaja, da ta napitek nima enakega poživljajočega učinka kot običajna kava – ne vsebuje kofeina. Je pa lahko prijetno okrepčilo, ki nas pogreje v hladnih dneh in nas spomni, kako dragoceni so plodovi, ki jih ponuja narava jeseni.
Jeseni pa ne nabiramo samo gozdnih plodov, kot so želodi in kostanj, temveč tudi tiste, ki zorijo na naših vrtovih in v sadovnjakih. Med njimi so na primer breskve in oljčice. Dokler so plodovi sveži, jih lahko uživamo kar takoj, saj sveži vsebujejo največ vitaminov in mineralov. Če pa jih želimo shraniti za zimske dni, jih lahko posušimo in tako ohranimo njihovo hranilno vrednost tudi več mesecev. Iz obeh pa lahko pripravimo tudi marmelade in namaze, ki bodo poskrbeli za sladke trenutke ob zajtrku.
Med priljubljenimi jesenskimi plodovi je tudi šipek, ki je v ljudski medicini že dolgo cenjen kot eden najboljših naravnih krepčil za imunski sistem in kot pomoč pri premagovanju jesenskih ter zimskih tegob. Uporabimo ga lahko na več načinov. Iz njega pripravimo čaj ali marmelado, ki nas v hladnih mesecih grejeta in krepita. Pred pripravo marmelade ali čaja je treba iz šipka najprej odstraniti drobne dlačice v notranjosti plodu – kar je lahko precej zamudno opravilo. Nato šipek posušimo. Posušen šipek lahko nato zmeljemo v prah in ga uživamo kar na žličko. Vehovar pojasnjuje, da je zelo zdravilen: "Šipek ima veliko vitamina D, pomaga pa tudi pri težavah s sklepi in revmatičnimi obolenji." Za dosego zdravilnih učinkov ga je priporočljivo uživati dva- do trikrat na dan, bodisi v obliki čaja, prahu ali marmelade.
Med rastlinami, ki jeseni in pozimi še posebej pridejo prav za krepitev odpornosti, izstopa ameriški slamnik. Ta rastlina je v ljudski medicini že dolgo poznana kot eno najučinkovitejših naravnih sredstev za preprečevanje okužb in hitrejše okrevanje ob prvih znakih prehlada. Vehovar za Žurnal24 razkriva recept za pripravo domače tinkture: pravi, da vsi deli rastline – cvetovi, listi in korenine – vsebujejo zdravilne učinkovine, zato priporoča, da jih nabiramo skozi vse leto in jih dodajamo v isto tinkturo. "Spomladi naberemo liste in jih namočimo v alkohol – lahko v domače žganje. Tam naj počivajo od dva do tri tedne, nato jih precedimo. Poleti, ko se odprejo cvetovi, naberemo cvetove in jih dodamo v že pripravljeno tinkturo iz listov. V drugi polovici oktobra, ko rastlina na površju že propada, pa naberemo korenine. Te prav tako dodamo v tinkturo. Na koncu vse skupaj precedimo in združimo v enotno tinkturo, ki jo lahko hranimo več let. Za krepitev odpornosti je priporočljivo jemati 15–20 kapljic, dva- do trikrat na dan," razkrije recept za tinkturo z ameriškega slamnika. Opozarja pa, da ameriškega slamnika ne smemo uporabljati neprestano: "Uporabljamo ga samo nekaj časa, ko opazimo, da ljudje okoli nas obolevajo za prehladi in virozami. Takrat se poskušamo zaščititi, potem pa z uživanjem prenehamo. To je pomembno zato, da se telo ne navadi na snov in da ne obremenimo jeter ter ledvic."
Med zdravilnimi plodovi, ki jih lahko nabiramo jeseni, ima posebno mesto tudi glog. "V ljudski medicini je glog najbolj cenjen pri oslabelem srcu, torej pri srčnem popuščanju. V ta namen se uporablja glog, najpogosteje v obliki čaja ali tinkture," razlaga Vehovar. Kot je poudaril Vehovar, lahko pripravimo čaj – za pripravo čaja posušimo vse dele rastline (plodove, cvetove in liste), podobno kot pri ameriškem slamniku. Nato eno žličko posušenih delov prelijemo s skodelico vroče vode in popijemo dva- do trikrat na dan. Glog lahko sicer uživamo tudi kot svež sadež – jagode gloga so užitne in jih lahko jemo kar surove. Lahko pa pripravimo tudi glogovo marmelado, ki združuje sladkobo z zdravilnimi učinki.
Poleg šipka, gloga in ameriškega slamnika, ki vsebujejo veliko vitamina C in pomagajo telesu pri obrambi pred okužbami in prehladi, lahko pri odpornosti pomagata tudi navadni sporiš in rožni koren.
Posebno skupino rastlin, ki prav tako ščitijo pred okužbami, predstavljajo tudi tiste, ki vsebujejo eterična olja. Med njimi so žajbelj, timijan, navadna dobra misel, rožmarin in melisa. Že kratek vdih njihove arome lahko okrepi dihala, redno uživanje v obliki čajev ali kulinaričnih dodatkov pa prinaša tudi protibakterijski in protivirusni učinek.
Pri okužbah prebavil so v ljudski medicini pogosto uporabljali rastline, kot so srčna moč, hrastovo lubje, krvomočnica, skorš, brek in jerebika. Te rastline lahko uživamo sveže, še bolj pogosto pa jih posušimo in iz njih pripravimo čaj ali fermentirano pijačo, podobno jabolčniku. Njihov blagodejni učinek na črevesje pomaga pri uravnavanju črevesne flore in zaščiti pred okužbami.
Lovro Vehovar
Vehovar pa ob tem opozarja, da nobena rastlina sama po sebi ni čudežno zdravilo, če ni del širšega (zdravega) življenjskega sloga. "Vedno mora biti kombinacija – gibanje, zdrava prehrana, stanje našega duha. Pomirjeni moramo biti sami s sabo in s svetom, ne smemo biti pod stalnim stresom in ne smemo dovoliti, da nas vsaka stvar vrže iz tira," poudarja. Šele s takšno celostno naravnanostjo lahko rastline resnično pokažejo svojo moč in nam pomagajo ohraniti zdravje čez hladne mesece.
Posadite petprstne razllstance. Pomaga pri vseh tegobah