Osem pogostih napak, ki jih delamo na zelenjavnem vrtu

Konec maja in v začetku junija so gredice na zelenjavnih vrtovih običajno že polne. Sejemo in sadimo le še nekaj zelenjadnic, zamudniki pa lahko še nekaj naslednjih dni izkoristijo za sajenje vrtnin, ki jih sicer sadimo maja. Kaj še lahko sejete ali sadite, lahko preverite tukaj. 

Čeprav je zelenjavni vrt zdaj v fazi rasti in pobiranja nekaterih pridelkov, denimo solat, mlade čebule, redkvic, proti koncu meseca tudi mladega zelja, cvetače in brokolija ter mladega graha, pa to ne pomeni, da na vrtu ni drugih opravil. 

Vešči vrtičkarji zagotovo vedo, na kaj morajo biti pozorni in katera dela je treba občasno ali redno opraviti na junijskem vrtu, začetniki in tisti, ki vzgojo domače zelenjave šele dobro spoznavajo, pa nevede lahko zagrešijo kakšno napako, zaradi česar bo na vrtu tudi v prihodnjih mesecih več dela, ali pa bo pridelek zaradi nepravilnega ravnanja manjši. 

V nadaljevanju zato povzemamo nekaj najbolj pogostih napak, ki jih na zelenjavnem vrtu ne smemo ponavljati. 

Zalivanje vsevprek in z močnim curkom

Junija temperature že precej narastejo, zato je treba zelenjadnice pravilno in redno zalivati. Nekatere potrebujejo več, druge nekoliko manj vode, tudi pogostost zalivanja je različna, zato je dobro, da za vsako rastlino preverimo, koliko vode in kako pogosto potrebujejo, v različnih fazah rasti. Ni prav, da vse rastline, ki rastejo na vrtu, zalivamo vsakič in z enako količino vode. 

Drugo zlato pravilo zalivanje je: nikoli ne zalivamo vsevprek in po listih. Vlaga na rastlinah je glavni vir različnih bolezni. Še posebej, če zalivamo zvečer, saj se listi čez noč ne posušijo in ostanejo vlažni. 

Vedno zalivamo pri koreninah, vsako rastlino posebej, izjema so le posejane rastline, na primer pesa, koleraba, špinača ... teh seveda ne bomo zalivali vsake posebej. Cev namestimo na zemljo (pod zastirko, če jo imamo) in jo postopoma premikamo po gredi. Enako velja za zalivanje graha, nizkega fižola, čebule. Pri slednji pazimo, da je ne zalivamo preveč. 

Iz tako nameščene cevi bo voda tekla brez večjega pritiska, s čimer preprečimo tudi, da bi površino okoli rastlin preveč zbili. 

Gole gredice

Junija in tudi v naslednjih mesecih so gredice lahko gole iz dveh razlogov. Prvi je, da so prazne, ker na njih nismo sejali ali sadili. Da so gole, pa rečemo tudi, če na njih sicer rastejo rastline, vendar tal nismo prekrili z zastirko. 

Vse prazne gredice je dobro izkoristiti in nanje posejati ali posaditi vrtnine, vse zaplate zemlje med rastlinami pa naj bodo ves čas prekrite z zastirko. To velja tudi za prazne gredice. Uporabimo lahko na pol posušeno travo, če vmes ni semen cvetočih plevelov, slamo, listje, koprive ... Izogibamo pa se zastirki iz lesnih sekancev, čeprav je na gredicah videti prav všečna. Lesni sekanci pri razgradnji porabljajo dušik iz tal, kar pa pomeni, da ga bo manj na razpolago za vrtnine. Brez dušika njihova rast ne bo dobra, pridelek pa manjši. 

Zastirka bo preprečevala prehitro izsuševanje, zato bo treba več zalivati, površina pa bo bolj zbita. Preprečuje tudi hitro in obilno rast plevelov, ker so tla pod njo vedno rahla, pa je tiste plevele, ki kljub zastirki zrastejo, precej lažje odstranjevati. 

Prekopavanje in obdelovanje mokre zemlje 

Izpraznjenih gredic, na katere sejemo ali sadimo nove posevke, ni treba ponovno prekopavati. Le zrahljamo jih in po potrebi dognojimo ter zastremo. Dognojimo upoštevajoč kolobar oziroma pomladno gnojenje in rastline, ki so na gredi rasle pred tem. 
Tudi sicer velja, da zaradi stalne uporabe zastirke, tudi pozimi, ko gredice počivajo in so prazne, prekopavanje ni potrebno. Ne le to, celo škodljivo je lahko. 

Kakršnokoli delo pa naj bo rahljanje zemlje, obsipavanje rastlin, priprava gredice na nove posevke, sejanje ali sajenje, opravimo, ko je zemlja primerno vlažna. To pomeni, da ničesar ne počnemo, ko je toliko namočena, da se iz nje posedi, ko jo stisnemo v pest oziroma se oprijem orodja in obuval.

Rastline rastejo v trdi, zbiti zemlji

Zastirka ima še eno prednost. Tla pod njo so vedno bolj rahla, kot če zastirke ni. Zato je potrebnega manj rahljanja zemlje, ki je nujno, da korenine dobijo več kisika oziroma da se podzemni deli zelenjadnic lahko debelijo.

Grah, nizki fižol in plodovke je dobro obsipati do višine 10 centimetrov. Tako bodo lahko razvili bolj močne korenine, zagotovili večjo stabilnost rastlin, lažje pa bodo tudi črpale hranila in vodo.

Boj s polži

Pogosta napaka, ki jo vrtičkarji naredimo v želji, da bi se čim hitreje in čim bolj učinkovito znebili polžev, je uporaba navadne jedilne soli. Zaradi te se polži začnejo zelo sliniti, ni pa nujno, da bodo poginili. Medtem pa sol negativno učinkuje na mikroorganizme v zemlji, se vanj spira in preprečuje dobro rast vrtnin. S soljo naredimo bistveno več škode kot koristi. Naravnih metod za odstranjevanje polžev je veliko, najbolj učinkovito pa je pobiranje in odstranjevanje. 

Rastline brez opore

Precej rastlin, med njimi paradižniki, jajčevci, tudi paprike pa kumare, grah, potrebujejo oporo. Najbolje je, da jo k sadikam zapičimo že ob sajenju, nikoli pa ni prepozno. Tako preprečimo, da bi se rastline ali njihove veje, polne plodov, povešale in celo zlomile. K opori rastline redno privezujemo.

Za grah in kumarice je najboljša opora iz palic, na katere pričvrstimo namensko mrežo, okoli katere ovijajo svoje vitice in se po njej vzpenjajo. 

Pozabimo na zalistke

Pri paradižniku je pomembno, da jim od vsega začetka redno odstranjujemo zalistke, ki rastejo v pazduhi med steblom in vejami. Tako preprečimo, da bi se rastlina razvila v grm z več vrhovi, ki večino energije porabi za liste in rast, namesto za razvoj večjega števila plodov. Zalistke je najbolje odščipniti, dokler so majhni, če nam kateri pobegne, pa ga odrežemo z ostrim rezilom, da ne poškodujemo rastline.  

Sadike in seme na močnem soncu

Predvsem v poletnih mesecih, ko so temperature najvišje, je treba mlade sadike in seme zaščititi pred neposrednim soncem in pripeko. Mlade sadike močno sonce dobesedno požge, seme pa ne bo dobro kalili. Zastremo jih tako, da jih sadimo ali sejemo v senco višjih rastlin, na primer visokega fižola, paradižnika, jajčevcev, kumar, lahko pa jim naredimo senco s kopreno, ki naj bo od tal dvignjena vsaj 20 centimetrov. 

V tunelih in rastlinjakih je treba poleti poskrbeti za zračenje, sicer se rastline v njih skuhajo in začnejo propadati. Veliko bo pripomoglo tudi, če je polivinil, ki je razpet prek ogrodja tunela ali rastlinjaka, odporen proti UV-žarkom. 

katarina.n.mal@styria-media.si