Poletja si brez vrtnega pohištva ne moremo predstavljati, saj si z njegovo postavitvijo na balkon, teraso ali dvorišče povečamo bivalni prostor. Kakšno bo in iz česa bo izdelano vrtno pohištvo, je seveda odvisno od naših želja in potreb, globine žepa, marsikdo pa pri izbiri pomisli tudi na okolje. V tem primeru izbere vrtno pohištvo iz lesa, ki je trajnostni material. A pozor, kot ugotavljajo na ZPS, leseno vrtno pohištvo ni nujno trajnostno, torej ni do okolja prijazno.
Na ZPS so kot potrošniki pregledali ponudbo lesenega vrtnega pohištva pri večjih trgovcih. Zanimalo jih je predvsem iz katerega lesa je narejeno, od kod ta prihaja in ali z gozdovi, iz katerih je les, gospodarijo trajnostno. „V večjih pohištvenih trgovinah smo preverili, ali les za vrtne garniture prihaja iz trajnostnih virov, ki ne povzročajo negativnega vpliva na občutljiv gozdni ekosistem na drugem koncu sveta.“
Ker je vrtno pohištvo izpostavljeno različnim vremenskim vplivom, je praviloma narejeno iz bolj odpornih lesov, kot so denimo tik, evkalipt in akacija. Ti lesovi oziroma pohištvo narejeno iz njih pa k nam prihajajo iz oddaljenih krajev, kjer so gozdovi zaradi nenadzorovanega izsekavanja in slabe skrbi zanje pogosto ogroženi. Da les za vrtno pohištvo ni bil pridobljen na način, ki bi dolgoročno ogrožal gozd, dokazujejo certifikati.
Na ZPS menijo, da bi moral biti trajnostni certifikat čim bolje viden na spremljajočem informativnem listu ali kako drugače odtisnjen na izdelek, ne da bi za to morali vprašati trgovca ali brskati po spletnih straneh.
Pohištvo označeno z dvema certifikatoma
Ugotovili so, da je ima največ izdelkov certifikat FSC, ki lahko pomeni, da ves les prihaja iz trajnostno upravljanih gozdov (certifikat FSC 100 %), certifikat FSC Mix pa označuje izdelke z najmanj 70 odstotki trajnostno pridobljenega lesa.
„Za zdaj sicer velja, da lahko certifikat FSC 100 % najbolje zadovolji trajnostno ozaveščenega kupca, čeprav ni čisto brez pomanjkljivosti. FSC Mix je vsekakor slabša odločitev, medtem ko indonezijski certifikat SVLK kaže predvsem na zakonito pridobivanje lesa, iz katerega so narejeni izdelki, v primerjavi s FSC pa se manj dotika trajnostnega vidika.“
Ikea: Dokaza o trajnosti ni
Pri pregledu jih je najbolj zmotila ponudba v Ikei, kjer sicer govorijo o lesu za vrtne garniture kot trajnostnem izdelku, ki ga je možno reciklirati ali energetsko predelati, a ničesar ne povedo o tem, kako je bil pridobljen. „Niti en kos nima označbe certifikata, ki bi dokazoval, da je les pridobljen iz trajnostno upravljanih gozdov.“
Bauhaus: Vsi izdelki imajo certifikat
V Bauhausu na ljubljanskem Rudniku so prav vsi izdelki imeli oznako FSC 100 %. „Oznaka ni zapisana na posebnem listu, ki je obešen na pohištvo, ampak je fiksno pritrjena s kovinsko tablico na spodnji del pohištva, kar je pozitivno, saj bo tam ostala tudi ob morebitni nadaljnji prodaji.“
Informacijo o vrsti lesa pa na oznakah s ceno ni vedno navedena, so ugotovili v ZPS. „V dveh primerih je uporabljen les evkalipta, v enem akacije, pri petih izdelkih pa informacije o vrsti lesa nismo odkrili.“ Iz kode na certifikatu FSC je razvidno, da vrtno pohištvo v Bauhaus prihaja predvsem iz Vietnama.
Harvey Norman: Najdražji kosi brez certifikata
Tudi v Harvey Normanu prevladuje ponudba vrtnega pohištva iz akacije, evkalipta in tudi iz endemične avstralske vrste lesa karri gum s certifikatom FSC 100 %, katerega koda vodi do proizvajalca v Vietnamu in trgovca v Avstraliji.
„Vmes smo našli nekaj kosov, pri katerih vidne oznake za trajnostno pridobivanje lesa ni bilo opaziti. Med njimi je tudi najdražja, sedemdelna garnitura za skoraj tri tisočake. Visoka cena, torej, ne pomeni nujno visokih standardov trajnosti.“
Lesnina: So iz lesa, ali le pobarvani?
„Na več kot polovici vrtnih garnitur, razstavljenih v Lesnininem centru na Brdu, ob našem obisku ni bilo nobenega podatka o trajnostnem certifikatu, čeprav je celotna kolekcija iz istega podjetja.“
Zmotilo jih je tudi, da ni bilo vedno jasno, kaj pomeni oznaka lesa na listku s ceno. Odkrili so namreč kose pohištva, za katere se je izkazalo, da niso iz tika, ampak so pobarvani v barvo tega lesa. Večinoma so bile vrtne garniture izdelane iz akacije in evkalipta, tiste s certifikatom pa izvirajo iz Vietnama.
OBI: Vsi imajo certifikat, a pozor
"Vsi izdelki lesenega pohištva, namenjeni uporabi na vrtu oziroma terasi, so v Obiju narejeni iz evkalipta in nosijo oznako FSC, ki s kodo v vseh primerih vodi do verige tega trgovca prek Nemčije na Kitajsko.“
A pozor, polovica certifikatov je bila FSC Mix, kar pomeni, da je v izdelku lahko do 30 odstotkov lesa, ki prihaja iz netrajnostnih virov.
Rutar: Cenovno raznovrstna ponudba iz indonezijskega tika
Večina lesenih vrtnih garnitur v ljubljanski trgovini Rutar je iz tikovine, pridobljene v Indoneziji. Vsi izdelki imajo na obešenih lističih informacijo, da gre za zakonito pridobljen les.
„Le na enem smo zasledili certifikat FSC 100 %. Tudi v tem primeru gre za tikov les, certifikat pa je povezan z vietnamskim podjetjem. Pohvalno je, da je na listih s ceno vedno omenjena tudi vrsta lesa.“
Dipo: Malo ponudbe, a z indonezijskimi certifikatom
„V trgovini Dipo smo odkrili le zložljiv stol, klop in zložljivo mizico za uporabo na vrtu. V vseh treh primerih je slovenska oznaka (na oznaki s ceno) precej osnovna, a je poleg vedno pripeta dodatna oznaka, ki v nemščini pove nekaj več o izdelku.“
Z nje so izvedeli, da gre za tikov les, pridobljen v indonezijskih gozdovih. Dodana je tudi informacija o certifikatu SVLK s kodo podjetja, ki mu je bil certifikat podeljen.
V ZPS potrošnikom svetujejo, da pred nakupom lesenega vrtnega pohištva preverijo oznake na izdelku in predvsem ali imajo certifikat, saj kot so ugotovili, trgovci izdelkov s certifikatom dodatno ne izpostavljajo (denimo s poudarjanjem certifikata na listku s ceno). Ponudba lesenih vrtnih garnitur v slovenskih pohištvenih trgovinah je dovolj pestra in spada v različne cenovne razrede, zato svetujejo, da izberete tisto, ki ima certifikat FSC 100 % je dovolj velika, odsvetujejo pa izdelkov s certifikatom FSC Mix in tistih brez certifikata, saj ni znano, iz kakšnih virov je pridobljen les.