Kdaj bomo vrtičkarji začeli prve setve v novi sezoni, je seveda odvisno od vremena. Načeloma bomo na prosto najprej sejali solate, rukolo, tudi grah, sledi pa spomladanski česen. A počakati bo treba vsaj do konca februarja, še bolje pa prvo polovico marca.
Brez prekopavanja
Pred prvimi setvami pa je treba pripraviti tla gredic, ob tem pa kar odmislite težko in naporno prekopavanje. O tem, da s prekopavanjem naredimo več škode in koristi, smo že pisali.
Vrtičkarji, ki rastline gojimo v visokih gredah, nikoli ne prekopavamo površine, a temu se lahko izognejo tudi tisti, ki vrtnarijo na tleh.
Delo na zelenjavnem vrtu je bistveno bolj učinkovito in lažje, tla pa bolj živa in rodovitna, če se držimo treh zelo preprostih pravil: uporaba zastirke, uporaba komposta in rahljanje tal.
Obvezna zastirka
Prvo pravilo, ki vključuje zastirko, pomeni tudi, da površina visoke grede ali gredice na tleh ni nikoli prazna, tudi pozimi ne. Če na njih nič ne raste, jo pač zastremo z zastirko. To je lahko listje, lahko uporabimo slamo, čez poletje je dobra zastirka pokošena trava, lahko so tudi odmrli deli rastlin, če te niso tretirane s pesticidi oziroma ne kažejo znakov bolezni. Zastirka je lahko tudi napol preperel kompost.
Zastirka pozimi preprečuje, da bi se tla zaradi padavin zbila, zato so tudi spomladi, ko jo odgrnemo rahla. Čez leto pa preprečuje izsuševanje, prav tako zbijanje zemlje zaradi močnih padavin, s tem pa voda lažje pronica v globino do korenin. Rast plevela je manjša in bolj obvladljiva. Struktura tal se izboljša, s tem se poveča dostopnost hranil. Koristni organizmi so zaščiteni. Ker so tla rahla in zračna, se tudi v območju korenin organizmi dobro razvijajo in ohranjajo zemljo živo, kar pa je nujno za dobro rast zelenjadnic in drugih rastlin na zelenjavnem vrtu.
Redno rahljanje in zračenje
Rahljamo pomladi pred setvijo in sajenjem ter jeseni, preden prazne gredice zastremo. Po potrebi rahljamo tudi med letom, predvsem takrat, ko sejemo in sadimo nove posevke. Po rahljanju površino ponovno zastremo.
Rahljanje površine je pomembno zato, da tla prezračimo, tako pa ohranjamo življenjski prostor za rast pomembnih organizmov, hkrati povečamo dostopnost vode in njeno zadrževanje v območju korenin. Bolj dostopna bodo tudi hranila.
Kompost namesto hlevskega gnoja
Tako je kompost odlično dopolnilo k zastirki, skupaj z rahljanjem površine pa zagotavlja odlične pogoje za kakovostno rast. Skupaj dolgoročno ohranjajo rodovitnost tal in nastajanje humusa.
Dodajamo ga lahko jeseni ali spomladi. Jeseni ga po gredah raztrosimo, če bo imel kompost hkrati tudi vlogo zastirke. Sicer pa ga dodamo ob pripravi gredic, ni ga treba zakopavati, temveč ga le premešamo z zgornjo plastjo zemlje.
Med letom ga dodajamo požrešnejšim sadikam neposredno v sadilno jamico, na primer plodovkam, zelju, ohrovtu, cvetači in brokoliju. Bučke in biče pa je najbolje saditi kar na kompostni kup. Hranila iz komposta so rastlinam takoj dostopna, iz komposta pa se sproščajo enakomerno.
Začnete lahko zdaj
Če ste do zdaj tla pripravljali klasično s prekopavanjem in dodajanjem hlevskega gnoja, kar pomeni, da ste gredice najverjetneje pripravili jeseni, je zdaj čas, da najprej začnete uporabljati zastirko in občasno zračiti površino z rahljanjem. Že v jeseni se boste lahko prekopavanju odpovedali, naslednjo pomlad pa zastrte grede le prezračili in zrahljali.
Hlevskemu gnoju se ni treba odpovedati. Namesto neposredno na grede ga dodajte na kompostni kup, kar bo še pospešilo nastajanje komposta.
