O dvigu obrestnih mer za stanovanjske kredite se govori že od začetka vojne v Ukrajini. Ključno obrestno mero naj bi Evropska centralna banka dvignila julija in sicer na 0,25 odstotne točke. Nov dvig naj bi sledil septembra.
Obrestne mere za stanovanjska posojila pa rastejo že med čakanjem na dvig ključne obrestne mere. Tako je nove, višje obrestne mere, tako fiksne kot pribitke spremenljivih, večina bank objavila že aprila.
Spremenljive obrestne mere za zdaj enake, vendar evribor raste
Dva meseca kasneje pa so te še višje. Prav vse komercialne banke so ta mesec zvišale fiksne obrestne mere. Pri spremnljivih pa sprememb še ni, fiksni pribitki, ki se prištejejo k referenčni obrestni meri euribor, ostajajo enaki kot aprila oziroma v začetku maja, pri nekaterih bankah pa so jih celo nekoliko znižali.
Informativni izračuni na spletnih straneh bank kažejo, da kalkulatorji pri kreditih s spremenljivo obrestno mero vrednost euribor še vedno upoštevajo kot nič, čeprav je šestmesečni že pred dnevi dosegel pozitivno vrednost, ki se prišteje k fiksnemu pribitku. Na dan 28. junija je bila njegova vrednost 0,223 odstotka.
Fiksne obrestne mere od 2,4 do 3 odstotke
Povišanja fiksnih obrestnih mer pa so precejšnja, s tem pa so tudi posojila bistveno dražja. Če smo še lani v tem obdobju lahko dobili posojilo s fiksno obrestno mero okrog 1,5 odstotka, je ta zdaj od 2,4 do tri odstotke.
Zdaj veljavne fiksne obrestne mere smo primerjali s tistimi iz začetka maja pri bankah, ki ponujajo kredite z odplačilno dobo 20 let in fiksno obrestno mero. Znesek kredita je 100.000 evrov. N banka in BKS Bank takšnega kredita nimata v ponudbi.
V tabeli so sešteti le vsi obroki kredita, niso pa upoštevani stroški odobritve kredita in drugi stroški, ki jih obračuna banka.
Banke so obrestne mere zvišale za od 0,1 do 0,7 odstotne točke, kar pomeni podražitve kredita od nekaj več kot 1000 evrov do celo skoraj osem tisoč evrov.
Velja pa poudariti, da se kreditojemalci v posameznih bankah lahko pogajajo o nižjih obrestnih merah od uradno objavljenih in jih znižajo. To je odvisno od njihove kreditne sposobnosti in kakovosti poslovanja z banko.
Iluzija je misliti, da bodo imele banke izgubo na kreditiranju. In za nameček bodo dvignile še ,ceno svojim storitvam in instrumentov. Denar se pridobiva z delom in ne z bančnim posredništvom in lupljenjem komitentov.
ja koliko so pa dvignile obresti na aktivo ? ena od bank je sicer že skenslala ležarino za fizične osebe in to je to. banke so jokale in jamrale koliko denarja imajo preveč- ja tud zato so ležarino uvedle. in… ...prikaži večn sedaj namesto da bi pomagale družbi, dražijo denar. gospodarstvo ima težave,namesto da bi cenili kredite, kajti taokot leži denar v sefu, tako je z robo na polici,če je predraga ne gre, potem pa udri popuste. samo primer smučka stane oktobra 300€ ta ista januarja 100€. pa se zasluži ??!!