Interventni zakon o ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023 med drugim vsebuje tudi določila o moratoriju oziroma odlogu plačila posojil. Kot je znano, je bil med sprejemanjem in predstavitvami zakona vedno v ospredju moratorij na bančna posojila, tako stanovanjska kot potrošniška, nič pa pristojni niso povedali moratoriju na posojila, ki jih dajejo nebančni dajalci kreditov.
Možen je odlog lizinga, kreditov trgovcev in kreditov v izposojevalnicah
A so prav določila zakona, ki se nanašajo na te, za marsikaterega oškodovanca v poplavah, ki se je znašel v finančnih težavah, izjemno pomembna. Obravnava jih 54. člen interventnega zakona, nanaša pa se, kot so nam pojasnili na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport, na potrošniške kredite, ki jih odobrijo dajalci kreditov, ki so pridobili dovoljenje za potrošniško kreditiranje pri omenjenem ministrstvu v skladu z zakonom o potrošniških kreditih.
Gre za nebančne kredite, kot so lizing vozil, posojila pri izposojevalnicah denarja, kredite trgovcev, ki sami kreditirajo, ter druge nebančne kredite. Seznam omenjenih dajalcev kreditov je dosegljiv na spletni strani https://www.gov.si/teme/potrosnisko-kreditiranje/.
To pomeni, da lahko vsi, ki so po interventnem zakonu upravičeni do odloga posojila, zaprosijo tudi za odlog plačila lizinga ali potrošniškega posojila, ki ga niso najeli v banki, temveč v lizing hiši, pri trgovcu, ali v kateri od drugih družb s seznama ministrstva.
Pomembno je vedeti tudi, da so določila zakona, ki opredeljujejo odlog teh posojil, drugačna, kot veljajo za bančna posojila.
Pogoji odloga bolj ugodni kot pri bančnih posojilih
Odlog plačila kredita, ki ga je odobril nebančni dajalec kredita, se lahko uveljavlja za posamezno obveznost iz kreditne pogodbe, ki do 31. julija 2023 še ni zapadla v plačilo. Pomembna razlika je tudi ta, da mora dajalec kredita odlog odobriti do 24 mesecev in ne le do 12 mesecev, kot velja za odlog bančnega posojila.
V prvih 12 mesecih odloga, tako zakon, dajalec kredita na odloženi del glavnice ne sme zaračunati obresti. V naslednjih 12 mesecih pa lahko obračuna obresti največ v višini dveh odstotkov letno, ali pa po redni obrestni meri, ki je bila dogovorjena v kreditni pogodbi, če je ta za kreditojemalca ugodnejša, pojasnjujejo na ministrstvu.
Pri bančnih kreditih pa velja, da mora banka kreditojemalcu odobriti 12 mesecev odloga, v času tega lahko obračuna obrestno mero, vendar ta ne sme biti višja od 12-mesečnega euriborja in pribitka 0 % oziroma po redni obrestni meri, ki je bila dogovorjena ob sklenitvi kreditne pogodbe, če je ta za kreditojemalca ugodnejša. Trenutna vrednost 12-mesečnega euriborja je 4,049 odstotka.
Poleg tega možnost odloga plačila potrošniškega kredita, najetega pri dajalcih kreditov, v primerjavi z bančnim odlogom plačila kredita, ni vezana na višino nastale premoženjske škode, saj se ti potrošniški krediti pogosto sklepajo za nujno financiranje premoženja v nižji vrednosti, ki ga potrošnik ne more financirati drugače, in v krajših obdobjih vračanja. „Zaradi tega imajo prizadeti potrošniki dodatno možnost tudi, da se z dajalcem kreditov sporazumno dogovorijo za rok glede plačila obveznosti iz kreditne pogodbe, ki je za kreditojemalca ugodnejši od zakonskega predloga,“ še pravijo na ministrstvu.
Potrošniki so šibkejše stranke, krediti pa manj ugodni
Zakaj razlika v dovoljeni dobi odloga in obračunu obrestne mere? „Potrošniki, ki najemajo kredite pri dajalcih kreditov, ki so pridobili dovoljenje za opravljanje storitev potrošniškega kreditiranja, so šibkejše stranke, ki so jim posojila pri bankah velikokrat nedostopna. Ti krediti so v primerjavi z bančnimi posojili obremenjeni z višjo efektivno obrestno mero in s tem za potrošnike posledično dražji,“ na vprašanje odgovarjajo na ministrstvu.
Razlikovanje izhaja tudi iz dejstva, da so banke strožje regulirane v primerjavi z dajalci potrošniških kreditov in zanje vsak odlog kredita pomeni prestrukturiranje dolga, kar v praksi pomeni zahtevo po presoji, ali se bodo takšna odložena posojila iz donosnih prekvalificirala v nedonosne, kar pa je pomembno z vidika izpolnjevanja kapitalskih zahtev bank, še dodajajo.
