"Sosed je imel geometra zaradi določitve meje in razparceliranja parcele, jaz pa sem bil v postopku stranski udeleženec. A sem imel srečo, da sem se postopka sploh lahko udeležil, saj so mi vabilo poslali na stari naslov, kjer ne živim že skoraj 35 let. Zgolj po naključju je pošta prišla do mene," nam je povedal bralec, ki se seveda sprašuje, zakaj je vabilo dobil na stari naslov.
Pri pregledu stanja v zemljiški knjigi je ugotovil še, da je pri dveh parcelah kot lastnik vpisan s pravim naslovom stalnega prebivališča, pri dveh (ena od teh meji na soseda, ki je imel mejno obravnavo) pa je še vedno vpisan njegov stari naslov. Ker je v zemljiški knjigi stari naslov, se šteje, da je bil pravilno vabljen s tem, da so mu pošto poslali na stari naslov. Zakaj je pri dveh parcelah pravi naslov, pri dveh pa ne, ne ve. Zakaj je tako, ne ve.
Tega žal ne vedo niti na vrhovnem sodišču, pod čigar okrilje spada zemljiška knjiga, saj je, kot smo izvedeli, vpis omenjenih štirih parcel nastal že davnega leta 1981, torej pred 45 leti, ko je bila zemljiška knjiga v Sloveniji še ročna. Kot so nam povedali, so takrat vpisi potekali ročno, za vpis pa niso zahtevali EMŠO lastnika, ki vpisuje lastninsko pravico.
Podatki se posodobijo, če ima lastnik vpisan EMŠO
Zakaj omenjajo EMŠO? "Spremembe podatkov o imetniku pravice v zemljiški knjigi se opravijo s samodejnim prevzemanjem podatkov iz centralnega registra prebivalstva za fizične osebe oziroma poslovnega registra za pravne osebe. Da je to mogoče, mora biti imetnik pravice v zemljiški knjigi vpisan z EMŠO," pojasnijo.
To pomeni, da se pri spremembi stalnega prebivališča podatek spremeni samodejno le, če obstaja tudi podatek o EMŠO, v nasprotnem pa v zemljiški knjigi ostane stari naslov.
"V sodni odločbi, ki je podlaga za vpis v zemljiško knjigo, mora biti naveden podatek o EMŠO osebe ali pa mora biti predlogu za vpis pravice v zemljiško knjigo predložena kopija osebne izkaznice oziroma druge javne listine, v kateri je vpisan ta podatek. Na podlagi take sodne odločbe se nato imetnik v zemljiško knjigo vpiše z EMŠO".
Tako velja vse od maja 2011, ko so zemljiško knjigo digitalizirali. Pri prenosu podatkov iz ročne v digitalno obliko pa je očitno prišlo tudi do nekaterih napak. Zakaj natančno se v primeru bralca pojavljata pravi in napačni naslov, ni znano, vsekakor pa je dobro, da stanje v zemljiški knjigi uredi. Nenazadnje so urejeni in pravilni podatki, ko gre za lastnino, odgovornost vsakega lastnika.
Tako enostavno in brezplačno preverite podatke
Iz tega lahko tudi sklepamo, da to ni osamljen primer, zato je dobro, da lastniki, sploh tisti, ki so parcele kupili ali podedovali še v času ročne zemljiške knjige, da preverijo podatke oziroma naslove stalnega prebivališča. Če so ti napačni, se jim lahko podobno kot našemu bralcu zgodi, da bodo vabila na uradne postopke prejeli na napačni naslov, kar pomeni, da v postopkih ne bodo mogli sodelovati.
Podatki se lahko preverijo na portalu e-Sodstvo, kjer se je treba registrirati. Potem izberete možnost eZK-opravila zemljiška knjiga. Listine lahko iščete na podlagi številke katastrske občine in številke parcele.
Preprosto in brezplačno
Postopek ureditve podatkov v zemljiški knjigi je razmeroma preprost, predvsem pa je brezplačen. Lastnik mora obiskati krajevno pristojno zemljiško knjigo, da preverijo lastništvo ter listine, ki so bile podlaga za vpis, ter vpišejo EMŠO imetnika. Po vpisu EMŠO se bodo podatki o naslovu samodejno povzeli in tudi v prihodnje osveževali s podatki iz centralnega registra prebivalstva. Vse navedeno lahko uredijo brez notarskega zapisa.
katarina.n.mal@styria-media.si
Slovenija je ena sama zmeda!!!
Nekaj ne štima. To pomeni, da na obravnavo mej vabijo tudi mrtve?
Povsod sami šalabajzerji. Sramota. V sloveniji ne štima nič,.